Za ponedeljek je bil naš plan obisk Niagarskih slapov. Pot je bila dolga 320 milj. Zaradi strogih omejitev, ki se jih mimogrede tudi vsi držijo je vožnja trajala okoli 5 ur. Razen tega, da so nas ustavili policaji, ki so le preverjali pasove in zavarovanje je potekalo vse brez posebnosti. Še dobro, da se tudi doma privezujemo in ni bilo problema. Naš hotel je bil le nekaj minut od slapov. Tako da smo jih ves čas slišali. Pogled na slapove je bil res nekaj veličasnega. Ogledali smo si jih z vseh možnih pozicij, potem pa je bil čas večerje. Našli smo odlično restavracijo, ker smo dobili bolj Evropsko hrano. Imeli smo vliko srečo, ker je bil ta dan praznik in so imeli ognemet, pa tudi slapove osvtljijo zvečer v več barvah, kar je tudi čudovito.
Naša vodička je izgledala bolj indijanskega rodu in nam je veliko pokazala, potem smo pa šli še na ladjo. Zjutraj je bilo zelo mrzlo in oblačno, zato je prestavila ogled z ladjo na popoldan, ko se je razjasnilo in je bilo čudovito. Ti slapovi so res čudež narave, ki se ga ne da opisat. Po večerji so naredili še krajši sprehod. Pa še zadnjič smo uživali ob pogledu na ta čudesa in že se je bilo treba poslovit. Zmenili smo se, da se naslednjič vidimo v Sloveniji. Utrujeni in zadovoljni smo šli že zgodaj spat.Zjutraj smo si še ogledali Akvarij, kjer so našo mamico najbolj očarali morski levi, mene pa je skoraj čez šipo pojedel ogromen morski pes. Si predstavljate, kako je Metka vpila.

Potem nas je čakal dolga vožnja nazaj do trenutnega doma.
LP,
Metka, mami in ati
Ni komentarjev:
Objavite komentar