nedelja, 16. avgust 2020

DRUŽINSKO KOLESARJENJE V MOZIRJE

Pri nas je Korna virus prinesel tudi nekaj pozitivnega. Naša Julija je bila v času epidemije doma z atijem Klemenom. Veliko sta bila zunaj. V tem času pa sta tudi urila vožnjo s kolesom brez pomožnih koles. Seveda jima je uspelo. Sedaj je že toliko izurjena, da se lahko podamo že na pravo družinsko kolesarjenje.


V nedeljo, 16.8.2020 smo dopoldan izkoristili lepo vreme in se podali s kolesi do Mozirja. Najprej se je bilo potrebno pripravit.

 

Potem pa gremo na pot. V 30 minutah smo prikolesarili do Mozirja. Julija je uživala in prekolesarila vse klance.

Seveda je treba tudi se malo osvežiti in sledila je nagrada. Odšli smo na sladoled in se podali nazaj domov. Sedaj pa čas za kosilo. Da še trebuščke napolnimo. Klemen že peče čevapčiče. Njami pravi naša Julija.

petek, 7. avgust 2020

Prečudovito Posočje

Zelo radi raziskujemo. Letošnje leto pa je tako začarano, da raziskujemo kar našo prelepo državo- Podali smo se v Posočje. Pred 15 leti sem to dolino prekolesarila. Ostali pa so še kotički, ki bi jih rada raziskala z družino. Seveda, pa sam obožujem zgodovino. Meni blizu je zgodovina 20 stoletja. Kje najdeš več zgodovinskih točk kot v Posočju.

PRVI DAN, 3.8.2020

Najprej smo se odpravili do Ljubljane, kje smo si privoščili obisk in kosilo. Potem pa nas je pot vodiča, do naše prve dogodivščine. Prvi postanke je bila Idrija. Idrija skriva ogromno lepih stvari. Meni nekaj čudovitega pa je Rudnik živega srebra.

Da bo naši Juliju bolj zabavno smo se v spremstvu vodiča odpravili na Lov na zaklad. Že sam začetek je kazal da je vse prilagojeno otrokom. Najprej je škrat Prekmadelc povedal zgodbo o rudniku. Potem otrok dobi značko. Vsi smo se oblekli in nadeli čelade in podali v rudnik. Na določenih točkah čakajo naloge za otroke. Tako da zlahka preživiš 2 ure v rudniku. Na koncu pa otrok najde zaklad in se posladka z bomboni. Potem smo že kar utrujeni pot nadaljevali do vsi Čezsočo, kjer smo se namestili v apartma.

DRUGI DAN, 4.8.2020

Vreme nam je odneslo dopoldanski plan. Tako smo se peljali čez Bovec ter čakali da bo posijalo sonce. Res se je zgodilo ob 11 uri. Hitro je Julij vzela skiro in smo šli raziskovati. Kmalu smo prišli do reke Soče. Julijo komaj držali da nebi oblečena noter skočila, ker ji ni nobena voda premrzla. Po kosilu pa smo se podali proti Logu pod Mangartom. Najprej smo se ustalili pri Trdnjavi Kluže.

Seveda najbolj je bilo zabavno hoditi po rovih. Potem pa smo se zapeljali še do Loga pod Mangartom. Dan pa zaključili v Bovcu na sladoledu.

 

TRETJI DAN, 5.8.8.2020

Upali smo na lepo vreme, ampak ko smo stopili ven je rosilo. Pa smo se le podali proti Trenti. Najprej smo se hoteli ustavit v Botaničnem vrtu v Trenti, ampak tisti trenutek se je ulilo. Usedli smo se nazaj v avto in se odpeljali do Doma v Treti. 

Malo tam pregledali. Potem pa so se oblaki le začeli premikati. Odpeljali smo se do Lepene. Potem pa pot pod noge in smo si šli ogledati Šumnikov vodni gaj. Lična krožna pot ob potoku Lepene. Voda izbere svoje poti in je naredila lepa korita. 

Potem pa smo si ogledali še Velika korita reke Soče. Julija je mogla poskusit če je voda hladna. No na koncu je že oblečena in obita padla v vodo. Me je izučilo, da nosim skoz oblačila za preobleči s samo.



Potem pa smo si naredil piknik na dvorišču, kjer smo imeli apartma.

ČETRTI DAN, 6.8.2020

Smo dočakali lep sončen dan. Julija pa je dočakala obisk Ranča Pegaz, kjer so jo čakali konji. Saj v torek je jahanje zaradi vremena odpadlo. Bila je pogumna punčka in tako s pomočjo učiteljice sedla na konja. Odločili sta se, da peljeta konja na sprehod do reke Soče. Celo uro je zdržala na konju, ko smo prišli nazaj bi pa one še v ograji jahala konja. Naredili sta še en krog. Pa sta se zmenila, da se vidita še v petek.

Potem smo se odpeljali do Kobarida do slapa Kozjaka. Hitro smo se preobuli in podali na pot. Začetek je bila lepa lična pot. Bolj ko se približuješ koncu pa pričneš hoditi po mostovih in se oprijemati zajel. Cilj je pa prečudovit. V skalah se skriva slap. Voda pa je pravljično modre barve. Na poti domov smo se ustavili še v mlekarni Planika kupili jogurt za malico in nazaj v apartma.

Popoldan smo malo polenarili. Potem se podali v Bovec na sladoled. Za konec pa smo še srečali domačinko in malo poklepetali.

PETI DAN, 7.8.2020

Dan se je kmalu začel. Julija se je zmenila, da bo ob 7 uri prišla še enkrat jahati konja. Učila se je osnov kako ustaviti konja, kako konj zavij in na koncu kako konj teče. Seveda to je bilo najbolj zabavo. 

Mami pa je pospravili in pripravila zajtrk. Po zajtrku smo se poslovili od lasnice in podali na pot. Prvi postanke je bil Izvir Soče. Res je ta reka prečudovita, kot pravi Gregorčič » Krasna si bistra hči planin,…«.

Potem nas je vodila pot na Vršič. Ne moreš verjet kakšen dren je bil gor. Kraljice so pa gor ovce. Seveda jih je Julija mogla malo pobožati. 

Sledila je vožnja do Ruske kapelice. Vedno me stisne zgodba zakaj je nastala. Pot nas je vodil do Kranjske gore in do Zelencev. Ja res je nisem jih še videla in vsi trije smo bili več kot navdušeni.

 Naši želodci so že krulili in smo se ustavili v Lovskem domu pod Stolom. Tam pa je atrakcija za otroke. Saj imajo medveda. Julija je toliko časa hodila okoli njegovega domovanja da je prišel na plana. Potna nas je vodila čez Begunje in Brezja in že smo spet doma.

Ja Slovenija je čudovita. Imeli smo lep dopust. Julija pravi:« Zakaj smo že doma. Bi šla še nazaj.«

ponedeljek, 2. januar 2012

PRVA SMUKA SEZONE

Ljubitelji snega in smučanja smo komaj čakali, da se ohladi in zapade prvi sneg. Seveda sem leto zaključila s smuko. Po hitro končani lanski sezono, ko sem si zaradi svoje neumnosti poškodovala koleno sem komaj čakala prvo letošnjo smuko.

Tako smo 31.12 2011 že ob 8 zjutraj čakali v Žekovcu na gondolo,ki nas bo popeljala na Golte,saj smo si želeli prave smuke in ne gneče. Lahko povem, da je bilo do 10 ure. Seveda, ko pa se je začela delati gneča , pa smo mi zadovoljni z smuko odšli v dolino. Najbolj pa se je smejalo mojemu atiju Jožetu, ki je po 10 letih spet stal na smukah. Jaz pa sem bila zadovoljna saj poškodba ni pustila hudih posledic in že komaj čakam nove smučarske podvige. Še predvsem se veselim smučanja z invalidi.

Pa še to, že dolgo nisem nič napisala sem, pa sem sklenila, da bom poskušala to leto biti malo bolj pridna in kaj več poročati kaj počne Izgubljena Metka.

Vsem vam pa želim srečno, nasmejano in seveda zdravo 2012!

Uživajte,

vaša Metka