četrtek, 29. maj 2008

HUDA ŽEJA ABRAHAMOVCA....


Naš ata se je odločil, da bi po večerji še eno pivo spil. Pa smo šli v trgovino malo v nabavo in se tudi na pivo spolnili. Našli pivo in ga odšli plačat. Tam pa se je stvar zakomplicirala, ker jaz nisem imela s sabo potnega lista mi niso hoteli prodati piva, ati je bil pa z mano v skupini in mu ga tudi niso hoteli prodati. Čeprav je imel potni list.

Potem pa smo malo izgubljeno mamico poslali, naj še ona poskusi. Seveda, se je prismejala iz trgovine s pivom v roki brez težav.

Si je naš Abrahamovec misli, kako super, da tako dobro izgledam, da me imajo za mladoletnika.


LP,
žejen Jože

ČUDO NARAVE ... NIAGARSKI SLAPOVI



Za ponedeljek je bil naš plan obisk Niagarskih slapov. Pot je bila dolga 320 milj. Zaradi strogih omejitev, ki se jih mimogrede tudi vsi držijo je vožnja trajala okoli 5 ur. Razen tega, da so nas ustavili policaji, ki so le preverjali pasove in zavarovanje je potekalo vse brez posebnosti. Še dobro, da se tudi doma privezujemo in ni bilo problema. Naš hotel je bil le nekaj minut od slapov. Tako da smo jih ves čas slišali. Pogled na slapove je bil res nekaj veličasnega. Ogledali smo si jih z vseh možnih pozicij, potem pa je bil čas večerje. Našli smo odlično restavracijo, ker smo dobili bolj Evropsko hrano. Imeli smo vliko srečo, ker je bil ta dan praznik in so imeli ognemet, pa tudi slapove osvtljijo zvečer v več barvah, kar je tudi čudovito.Naslednje jutro sta prišla na obisk Branko in Jeni, ki živita v Clevelandu in sta Jožetova sorodnika, s katerima se midva še nisva poznala. Meta pa ju je že enkrat obiskala. Skupaj smo odšli na organiziran izlet na Kanadsko stran. To ni tako enostavno, ker so na meje zaradi 11. septembra zelo strogi. Uspelo nam je in splačalo se je, ker je od tam lepši razgled. Imajo tudi velko lepše urejno okolico, kot na ZDA strani. Nič bi ne imela proti, če bi me tam zaprli za eno noč, ker ima zapor razgled na slapove in čudovit park. Naša vodička je izgledala bolj indijanskega rodu in nam je veliko pokazala, potem smo pa šli še na ladjo. Zjutraj je bilo zelo mrzlo in oblačno, zato je prestavila ogled z ladjo na popoldan, ko se je razjasnilo in je bilo čudovito. Ti slapovi so res čudež narave, ki se ga ne da opisat. Po večerji so naredili še krajši sprehod. Pa še zadnjič smo uživali ob pogledu na ta čudesa in že se je bilo treba poslovit. Zmenili smo se, da se naslednjič vidimo v Sloveniji. Utrujeni in zadovoljni smo šli že zgodaj spat.

Zjutraj smo si še ogledali Akvarij, kjer so našo mamico najbolj očarali morski levi, mene pa je skoraj čez šipo pojedel ogromen morski pes. Si predstavljate, kako je Metka vpila.

Potem nas je čakal dolga vožnja nazaj do trenutnega doma.

LP,
Metka, mami in ati

nedelja, 25. maj 2008

PRVI DAN ČEZ LUŽO ...MAMI ZLATKA


Moram po pravici povedat, da me je bilo kar strah kako bova izpeljala, kar sva si zamislila. Na veliko srečo je vse
potekalo proti pričakovanju.Let je bil prečudovit, le letalo je bilo preveliko. Jaz imam raje avtobus s krili. Prav mirno letijo. V velikem avijonu pa je tako kot bi se peljal po makedamu. Zjutraj sva se zbudila v prečudovit pogleda na Lake George in na hribe. Tudi Američani imajo gore in ni le sama ravnina. Da bi si lahko ogledali prečudovito jezero in okolico smo se podali na razgledno točko na Prospekt mountain. Pot spominja na naš Vršič, ko pa prikorakaš do vrha se ti razprostre čudovit razgled na čudovito okolico. Naši trebuščki, so že po napornem podvigu bili prazni. Tako smo jih morali napolniti, ker je bil čudovit sončen dan smo se odpeljali v mestni park in doživeli tipično Ameriško kosilo. V parku imaš piknik prostor, ker si Američani prinesejo harno, otroci se podijo po igrali lahko se pa sprehodiš ob jezeru in občuduješ ptičke. Ravno tako smo naredili tudi mi. Se slišimo pozneje. Sedaj nas čakajo že novi podvigi.


LP,
Mami Zlatka, ati Jože ter izgubljena Metka

PA SO V AMERIKI....


Pa sem dočakal dan D. To je bila sobota 24.5.2008, ko sta ati in mami prispela v čez lužo na obisk h svoji izgubljeni hčerki.

Jaz sem ju pa odšla iskan na JFK to je letališče v bližini New York City in je 4 ure oddaljeno od mene. Še na srečo je odšla z mano prijateljica Pet, ki je odlična z napotki kje je treba iti. Pot za naju je bila kar dobra, dokler nisva prišle v mesto. Tam pa sva za 14 milj potrebovale kar 1 uro. Si lahko predstavljate kakšna gneča je bila.
Bile sva na letališču pravočasno, še na srečo ker sta naša dva pred časom prispela. Midve pa sva še imele čas se malo poslikat in malo pogledat po trgovinah.

Potem pa trenutek, ki sem ga čakala 7 mesecev. Seveda brez objemov in poljubčkov, ko sem zagledala naša dva ni šlo. Naj povem, da nista imela nobenih težav in sta vse stvari prinesla v Ameriko.

Tako nas je pa še čakala pot nazaj proti Lake Georku. Najprej smo dali Pet v Saratogi ven. Potem smo se odpeljali do naše hiše da sta vse moje nove družinske člane spoznali. Potem pa do babice ker bosta prenočevala te dni.

Danes pa začnemo raziskovanje Amerike in se vam javimo z naših velikih podvigov.


LP,
Metka


sreda, 21. maj 2008

DIABETIČNI DRUŽINSKI VIKEND...


Čas hitro beži in tudi moji počitniški dnevi so se končali in že je bil čas za normalni delovni teden ponovno.

Moj prvi delovni teden po počitnic med 21 in 25 aprilu je minil delovno. Lepe dni sem izkoristila za sprehode. Ponovno pa je bilo treba oditi v Saratogo na obisk k prijateljicah. To sem storila v sredo 23.4.2008. Malo smo posedele skupaj in se pogovorile. Saj vete punce na kupu. Nam pa sreda najbolj odgovarja imamo vse čas.

Prišel je ponovno vikend in jaz sem se ga ponovno veselila. Saj sem od 25 do 27. 4. 2008 preživela ponovno v Double H Ranch. Ta vikend smo imeli družinski diabetični vikend. Za vse nas je bilo nekaj posebnega, ker je bil to prvi diabetični vikend in smo bili vsi v pričakovanju.

Vikend je bil polen doživetji. Naše aktivnosti so bile podobne kot v poletnem kampu. Otroci so božali in pestovali živali na farmi. Drugi so ustvarjali v ustvarjalni delavnici. Tretji so se namakali v notranjem bazeni, ker sem imela tudi jaz možnost uživat. Najbolj adrenalinska stvar je pa adrenalinski park, ker so me poslala dopoldan. Najprej sem mislila da bom na tleh, ampak ne so me kar na vrvi poslali in sem otroke pomagala privezat, da so varno na drugi konec prišlo. Res je bilo doživetje.

Vikend smo zaključili s čudovitim šovom, ker so otroci pokazali svoje talente. Res je bilo noro. V nedeljo zjutraj pa smo še za zaključek pogledali prezentacijo slik in se v solzah poslovili. Prostovoljci smo še pospravili po sobah in je bil že čas za domov.

Sem prišla prav utrujena domov in sem lenarila naslednje ure doma. Mi je počitek prav prilegel.


Uživajte,
Metka

VSE NAJBOLJŠE,...ZLATKA

Draga Zlatka!

Ob tvojem prazniku ti želim vse najboljše. Ostani to kar si. Vancouver mi bo vedno ostal v lepe spominu, ker si mi pričarala, res nore počitnice. Tvoja družina je super. Še enkrat ti hvala in vse naj, naj…

Ob osebnem prazniku pa tudi voščim prijateljici Aniti in prijatelju Leonu. Želim vama lepo in noro praznovanje!

Uživajte,

Metka


sreda, 14. maj 2008

VSE NAJBOLJŠE,... MAMI, TETA IRENA, SESTRIČNA MATEJA TER DARKO


Draga Mami Zlatka!

Tudi tvoj praznični dan je prišel. Seveda tvoja hčerka ni pozabila nate, čeprav je daleč stran čez lužo. Seveda ti tudi čez lužo želim, da bi bil ta dan zate nekaj nepozabnega in praznuj ga v krogu svojih najdražjih.

Tebe pa čez 10 dni pričakujem na JFKju in potem ti uresničim tvoje največje sanje in te peljem na Niagarske slapove. Vem da to že sanjaš.

Rada te ima,

Lupčka,

Tvoja hčerka Metka!


Ob tej priložnosti bi pa rada čestitala za njihov praznik tudi sestrični Mateji, ki je imela rojstni dan pred enim tednom, svoji teti Ireni, ki je imela rojstni dan v ponedeljek ter Darkutu, ki praznuje svoje veliki praznik danes.

Vsem vam vse naj, naj iz čez luže in upam, da ste lepo proslavili!

Vaša Metka


četrtek, 8. maj 2008

LETALSKA ZMEDA....


Iz Seattla sem imela nočni let ob 11.15 uri zvečer. Pravočasno sem bila na letališču. Odhitela sem sprazniti svojo steklenico s vodo. Potem pa seveda na varnostno kontrolo. V Ameriki moraš še čevlje sezut in sem že na letalu proti Washington DC.

Do tukaj je bilo vse v najlepšem redu, ampak v Washingtonu DC smo obstali zaradi nevihte 30 minut v zraku in ko smo prišli z letal sem tekla do svojih vstopne postaje. Na letalu sem spoznala gospo, ki je šla v isto smer kot jez, ko sva prišel do vrat so bile vrata zaprta, razlog pa da je bilo letalo prezasedeno in je 10 ljudi ostalo na tleh. Tako sva odšle do servisa, ker sva zvedele, da naslednji let je šele čez tri dni. Tam pa spoznali par, ki je imel iste težave in se je odločil, da bo letel do Bostona in potem rentav avto in se odpeljal do Albany. S gospo sva jih vprašali če lahko greva z njimi.

Naj vam povem da je čudno iti ne znanci, ampak to je bila edin rešitev.Tako smo leteli do Bostona in se potem peljali do Albany. V Albany nas je pa na letališču srečno pričakal naša prtljaga, ki je bila kar nekaj ur pred nami tam.

No v Ameriki se ti lahko zgodi dosti. Še predvsem nekatere letalske družbe vedno prodajo več kart kot imajo sedežev. Seveda če se to zgodi dobiš zastonj povratno vozovnico za naslednjič, ampak sem v strahu, če bom to sploh uporabila.

Uživajte,
Metka


DRUGI DEL AMERIŠKIH POČITNIC: SEATTLE


Po prečudovitih dneh v Vancouvru, sem se v sredo 16.4.2008 usedla na avtobus in odpeljala nazaj v ZDA, proti Seattlu. Meni nora stvar je, kako izgleda, ko prestopiš ponovno Ameriško stran. Vsi smo morali iz avtobusa in seveda na imigracisko okno. Tam pa pokazat dokumente in prtljago. Po teh formalnostih smo se odpeljali proti Seattlu. Naj povem da sem bila tam v 3 urah in 30 minut.
Tam pa me je pričakal David. David je naš družinski prijatelj. Natančneje sorodnik od naših sosedov, ki je bil s svojo družino pred 15 letih na obisku v Sloveniji. Prav lepo ga je bilo ponovno videti in spoznati njegovo ženo.

Seattel je prav zanimivo mesti, ampak naj vam povem, da zelo strašljivo. Veste, da sem že kar dostikrat potovala in sem se prvič v življenju počutila ogrožena. Vas zanima zakaj? Zaradi ogromno brezdomcev in narkomanov. Seattle ima visoko populacijo brezdomcev. Seveda je treba vedeti, da se brezdomci ponavadi nahaja na mestu kjer so turisti.
Seattel je prečudovito mesto in interesantno za turiste saj ima veliko stvari za početi. Obdano je z rekami in oceanom. Če imaš srečo lahko v Puget Soundu vidiš tudi Orko. Prečudovita je vožnja čez zahodni del Seattla, ker so hiše prečudovite, res večinoma je to soseska bogatašev in stanovanja tam imajo veliko ceno. Je pa tam lep pogled na center Seattla.

Naj povem, da v Seattlu ti ne more biti dolgčas saj imaš veliko stvari za početi. Če si zainteresiran za muzeje se ti ob bivanju tam splača kupiti City Pass, ki ti ponuja ogled 5 različnih aktivnosti.

V Seattlu se tudi nahaja Muzej letalstva. Seveda najdeš zelo različna letal tam od vojaških do predsedniški.

Zelo zanimivo je tudi videti vodne zapornice, ki se nahajajo v čudovitem parku, če imaš srečo mogoče glih ladja pripelje in vidiš kako te zapornice deluje. Lahko pa si ogledaš tudi ribice, ampak jaz nisem imela sreče in nisem nobene videla.

Središče Seattla je najbolje znano po Pike Place Market. To bo po naše tržnice. Izgleda približno tako kot naša Ljubljanska tržnica, le da je zaprte. Seveda vsak turist pa se mora slikati ob kipom prašička.

V bližini se nahaja tudi čudovit Akvarij. Naj povem, da bila na tem akvariju še bolj navdušena, saj imajo en prostor posebno prilagojen za dotikanje in se lahko dotikaš tvari. Men so pa spet navdušili morski levi. Eni so lepo lenarili, ko so drugi skakali iz vode not in ven.

Če si privrženec živali se lahko ogledaš tudi prečudovit ZOO. V času ko sem ga jaz obiskala je še dosti živali bilo na toplem. Predvsem tropske živali. Je pa ZOO zelo lepo urejen in ima različne vasice. Seveda z našo Golf sva mogle obiskat Tajsko vasico.

Drugi zanimiv del Seattla pa je Seattle center. Lahko vam povem na zlahka tam preživiš celi dan. Za vse ki ste privrženci glasbe je ogled Experience Music Projcet priporočljiv. Tam imaš predstavljeno različno glasbo. Seveda meni so bile najbolj atraktivne kitare. Pa tudi najdeš zbirko od Nirvane. Skupina Nirvana je pričela igrati v Seattlu.

Seveda brez znanosti ne gre. Najprej sem obiskla muzej znanstvene fantastike, ker so predstavljeni različni znanstveno fantastični filmi. Tudi ET vesolčeka tam srečaš.

Potem pa še Pacific Science Center, ker sem si ogledala čudovit D3 filme o Gran Canyon. Počutila sem se tako ko bi hodila tam.

Če pa si želiš ogledati cel Seattel iz ptičje perspektive pa se podaš na Space Needle. Seveda vreme mi ni bilo naklonjeno in je bilo megleno, ampak nekaj smo pa le videli.

V Seattlu sem ponovno videla Golf, ki se je pred dobrih treh meseceh is Saratoge preselila v Seattel h novi host družini.

Prav sem jo bila vesela.Za konec sva se še z Golf podala v Japonski vrt, ki je bil zelo pomirjajoč. Golf pa mi je tudi skuhala Tajsko hrano.


Res so počitnice prehitro minile in bile zelo čudovit, ampak seveda potovanje nazaj je bila pa nočna mora.

Uživajte,
Metka