VESELI PRAZNIKI....

Pa sem preživela lepe Božične praznike, ki so bili posebni, saj so bili tipično Ameriški. Seveda malo podobni našim.

V ponedeljek na Božični večer sem delal zjutraj tri ure. Sem pomagala urediti otroke za praznično družinsko fotografijo. Potem sem šla z družino na slikanja. Potem pa me je moja host mama prosila če grem v pekarno dvigniti nekaj podobnega našim žemljam.

Potem sem si vzela čas zase in si privoščila kosilo, seveda meni ljubi restavraciji..Panela Bred.

Potem pa so sledile priprave za zvečer. Uredila sem še zadnje malenkosti na mojih darilih. Potem, pa sem se uredila za h Božični maši. Tukaj nimajo polnočnice, ampak je bila maša že ob štirih popoldan. Šla sem skupaj z našim ta starejšim fantom, tam pa smo se srečali še z našo babi in ostalimi. Po maši pa smo odšli na večerjo h bratu od host mame. Je bilo prav lepo in v družinskem vzdušju. Seveda, ko sem prišla domov sem bila direktno za v postajo, ampak sem še pomagala host staršema vsa darila zložiti pod smrečico.

Odločila sem se tudi, da svojo Božično darilo dan kar na Božični večer. Vem, da imate moja host starša rada okrasne ptičje hišice. V ustvarjalni trgovini sem našla leseno hišico in potem sem jo pobarvala. Dodala sem še voščilnico. Je bilo ganljivo, da smo tudi solzico potočili.

Na Božični dan se je vse začelo dogajati že zelo zgodaj zjutraj. Ob 7.15 so že otroci čakali na stopnicah in bili pripravljeni. Seveda najprej so stekli v teve sobo, kjer na kaminu visijo nogavice in najprej smo odprli nogavice. Tudi jaz sem imela svoji. Noter pa sem dobila baterijo, čaj, sladkarije in nogavice. Po tem dogodku smo šli v drugi prosto, ker je pod Božičnem drevescu čakalo več daril. Seveda je za Američane znano, da znajo tudi pretiravat. Vsega je več kot pri nas. Otroci dobijo dosti daril. Tudi men je Božiček obdaroval. Sem dobila rdeč in črni termoflis, pižamo, denar za čevlje, kozmetiko, šal, torbico in sezonsko karto za zabaviščni park. Sem bila ful presenečena, da sem toliko dobila. Saj veste pri nas je eno darilo.

Potem je bilo potrebno pospraviti in pripraviti hrano za kosilo. Saj ob 11 je prišla skoraj cel družina od host mame. Host mama ima 6 bratov in sester. Najprej smo uživali pri hrani. Potem pa spet čas za darila. Najprej so se otroci obdarovali med sabo. Saj ima babica kar 18 vnukov. Potem pa še babičina darila. Tudi jaz sem dobila darilo od nje. To je pa lesena škatlica s kolekcijo čajev.

Zvečer pa so prišli še družinski prijatelji in smo imeli Božično večerjo. Miza je bila res obložena in prav okusna hrana. Si imel izbiro, kar si si zaželel. Najbolj pa sem bila spet vesela želeja.

Tako preživela sem čudovite Božične praznike z mojo družino. Lahko povem , da sem ob koncu dneva bila prav utrujena in se mi je počitek prav prilegel.

Vaša izgubljena Metka

VOŠČILO......

Tok, tok...in prazniki so tukaj...
Želim vam, da bi bili topli in v družinskem vzdušju...

Vesel Božič
ter
srečno Novo leto 2008!

Vaša izgubljena Metka

ZABAVEN TEDEN...SMUČANJE...

Ta teden je bil spet pester. Še predvsem ponedeljek je bil pester. Moje potovanje iz Bostona je bilo grozno. Prvič v življenju so mi odpovedali avtobus. Pomembno je da sem se vrnila.

Začetek tedna sem malo lenarila, sem potrebovala počitek. Napisal sem še zadnjo novoletno voščilnico in jo tako v sredo odnesla na pošto. Sem imela pa zelo počasno vožnjo do pošte. Saj je pričelo snežiti in se je sneg prijemal cestišča. No vozila sem kot pol, pa me ni nihče prehitel. V Sloveniji bi me že vsi preskočili.

V četrtek sva odšle z Lili po Božičnih nakupih, ampak je bilo obupno. Punca je bila nekaj bolna in zelo tečna. Se ji ne da dopovedat, da če je bolna naj ostane doma. Pa saj me lahko naleze in jaz ima doma devet otrok, ki nebi radi bili bolni za Božič.

V petek, pa sem po službi odšla v Seratogo. Najprej v mojo ustvarjalno trgovino. Sem rabila material za mojo Božično drevo. Potem pa sem se srečala v nakupovalnem središču z puncami iz Thailanda. Jaz ful uživam v njihovi družbi. Lili pa jih nemara pravi, da preveč v njihovem jeziku govorijo. Ampak jaz jih čisto razume, ker vem kako bi jaz reagiral ob tej situaciji. Potem sem se jim pridružila pri večerji in na koncu za posladek smo zaključile še s sladoledom. Smo prav uživale in se nasmejale. Najtežji del pa je bil najti parkirni prostor v centru Saratoge, saj je bil petek zvečer, ampak mi je po dve poizkusom uspelo.

V soboto pa sem si privoščila rekreacijo. Vsa zanima kakšno. Odšla sem smučat za celi dan. Bilo je noro. Zjutraj sem odšla z našimi tremi otroci, ki imajo vsak vikend trening. Smučišče je res dobro urejeno. Tako sem se tudi potolažila, saj vem da ste nekateri uživali na smučanjem v Italiji. Imaš na izbiro različne proge, seveda za različne smučarje. Seveda sem imela tudi krstni padec. Sem bila sam kriva, sem pred enim zavojem prehitro pripeljala in pristala na riti. Vam pa povem, da tudi v ZDA ne grem smučati brez čelade. Sem, pa lahko srečna, ker mi je družina posodila vso opremo. Razen pancerje sem prinesla s sabo. Vem, da bi še katera Au Pairka smučal, ampak nima opreme. Moja družina, pa je čisto smučarska. Vsi v družini smučajo. Otroci, ki so v smučarski ekipi ful dobro smučajo. Najbolj me je presenetila 8 letnica.

Današnji dan pa sem si privoščila lenarjenje. Najprej sem dokončno okrasila svoje Božično drevo. Potem pa sem se spravi odpisat vse e-male in napisat bloge. Vmes sem še govorila s svoj družino dve uri. Pa seveda si privoščila popoldanski počitek.

Tako sedaj pa moj prvi Božič v ZDA. Vse je v pripravah na to. V naslednjih dneh vam bom poročala kako tukaj proslavljajo Božič. Bom imela pa zelo pester teden.

Bodite lepo in uživajte…

Izgubljena

BOSTON....

Seveda si je treba tudi kaj ogledat in ne samo posedati doma. Saj sem zato tudi v Amerika, da kaj lepega vidim.

Prejšnji vikend sem preživela v čudovitem mestecu Boston. Saj je eno starejših mestec in ni tipično Ameriško ali pa tudi.

Boston je le dobre štiri ure oddaljen od mojega prebivališča. Seveda, če greš z avtom. Jaz pa sem se na pot odpravila s avtobusom in mi je malo dalje vzelo. Pa še zamenjati je bilo potrebno avtobus v Albany. Tako, da po šestih urah potovanja smo le prispeli v Boston oz v predmestje Bostona. V mestece Newton. Tukaj naju je čakal družina oz mama, pri kateri sva bile čez vikend.

Kako sva prišle do te družine. Na pot sem odšla z Lili Au Pair iz Rusije. Punca res nima sreče. Preden je prišla sem si je našla družino in to je ta družin, ki sva jo obiskali, ampak se je zataknilo pri njeni VIZI in ji o prvem poizkusu niso odobrili VIZE. Tako je morala zamenjati družino in si je našla družino v Seattlu, katero je pa zamenjala in prišla sem, ampak punca na žalost tudi od

tukaj kmalu odhaja. Saj jo bodo zaradi ne izkušenj pri vožnje morali ponovno zamenjat.

Tako sva ta vikend preživeli pri družini, ki pravi Lili, da je njena sanjska družina. Res so prijazni, da so naju sprejeli. Imajo čudovito hišo in dva čudovita otroka.

V soboto zjutraj smo najprej skupaj zajtrkovali. Tipičen ameriški zajtrk…palačinke. Njami so bile prav dobre.

Potem pa sva nestrpno čakal še pet Au Pair in Manchestera. Eno sem spoznala na moji orientaciji v New Yorku in ko sem ji rekla, da grem v Boston je bila takoj za akcijo, da se vidimo. Saj je Boston le eno uro oddaljen od njih.

Takoj, ko so prišle smo se odpravile, do železniške postaje. Lahko bi dejali podzemne železnice in odšle novim dogodivščinam naproti.

Tako smo se približno pol ure vozile do naše izstopne postaje, ki je bila Pask st. Tam pa smo mogle najti pot do Fanvel Hall. Feanvel Hall je področje, ker je odprta tržnica in najbolj obiskan del v Bostonu. Seveda brez mojih knjig nebi šlo. Še sreča, da me je naša Vesnica tako dobro opremila s vodiči. V tem delu pa tudi stoji lepo lično okrašeno božično drevo. Saj tukaj že začetek decembra vse okrasijo.

Najprej smo si privoščile kosilo. Saj nas je zeblo in smo bile že sestradane. No kosilo je bilo čisto tipično ameriško, pač Mc Donals.

Potem pa smo poiskale Trolly bus, ker smo se popeljale po mestu Bostonu. Je bilo kar precej mrzlo in je bila to super odločitev. Le več časa bi morale imeti, da bi lahko izstopal in vstopale nazaj. Smo pa videl le dosti. Predvsem stari del mesta. Lepe mostove, ogromne stavbe, tudi stare stavbe…Pa izvedele dosti zgodovine o tem mestu.

Tako tudi nismo imela čas obiskati Aquarium. Upam, da se poleti vrnem in si vzamem čas za ogled ribic.

Po končani turi smo se od punc iz Menchesetra poslovile, ker so morale nazaj proti domu. Saj so imele uro kdaj morajo priti nazaj.

Moja največja želja pa je bila videti slavnostno univerzo Harvard. Seveda si je Lili tudi želela tega, ker kod izgleda vse sanjamo o tej univerzi.

Se spolnite filma BLODINKA S HARVARDA. Evo blondinke, ki je obiskala slavnostno univerzo in je bilo treba narediti tudi nekaj slik, ker seveda niso resne. Pa saj sem blondinka.

Po tem sva še malo šele po trgovinah. Se lahko pohvalim, da ima medvedka z napisom Harvard. Seveda črnega medvedek.

Potem pa pot nazaj, do najine družine. Večer pa sva preživele z otrokoma. Smo seveda gledali otroški filmom. Se pa tudi nasmejali.

Tukaj je ž nedelja in počasi se bo treba vrniti nazaj v Queensbury.

Za ta dan je bil plan preživeti z družino. So naju povabili na posebno praznično kosilo.Zakaj praznično, ker je prišel Božiček. Predvsem je bilo namenjeno otrokom. Bilo pa je ogromno okusne hrane in že skoraj nisi vedel kaj bi jedel.

Tako ura je hitro tekala in bil je čas da gremo na avtobus. Tukaj pa so se začeli zapleti. Saj je bila v nedeljo snežna nevihta in so zaradi varnosti odpovedali vse avtobuse. Super! Meta, kot Meta je to že predvidevala, ampak ko se je to zgodilo me je pograbila panika, saj sem v ponedeljek delala. Tako smo iskali variante, da bi prišle v nedeljo domov, ampak jih nismo našle in smo obstale za en dan.

Naslednji dan smo ob 7.30 imele avtobus, ki je na srečo bil, ampak problem je bil, ker som imeli povsod zamude. Tako sva mesto ob 13 bile doma ob 15 uri. Seveda tako ko sem prišla domov je otoke zanimalo zakaj sem šele prišla. Potem pa delo.

Sem pa lahko srečna, da ima družino, ki me je razume in niso kopmlicirali zaradi tega. So pač dejali,d a bomo vedeli za naslednjič, ko bo takšna vremenska napoved.

Bodite lep in uživajte…

Izgubljena

DRAGI SMUCARJI...

Vsi moji, ki jutri zjutraj krente v Italijo na smucanje. Zelim vam nor in fantasticen vikend. Naj bo polen dobodivscin na snegu. Seveda se mi pazite. Naj bo tako noro kot vsako leto.

Vedite, pa da bom pogresala ta nas teden, ker je zame smucanje in druzenje z vami nekja fantasticnega.

Sem v mislih z vami!

Rada vas imama!

Vasa izgublejna Metka

SVETI MIKLAVŽ....

Prav lepo je gledati navdušenje v očeh otrokov in seveda presenečenje. Saj tega niso pričakovali.

Odločila sem se, da svojim otrokom dam darilo za Miklavža in ne za Božička, ker bodo dobili ful daril.

Tako sem se spravila po nakupu devetih daril. Je bilo naporna najti. Saj veste različne starosti različni interesi. Potem je bilo potrebno napisat razlago kdo je Miklavž. Napisal sem ga v obliki pisma.

Tako v četrtek sem jim pripravila darila na mizo. Potem pa sem zjutraj prišla v kuhinjo in zagledala presenečene obraze.

Evo povem vam da je moj namen uspel in sedaj vejo kdo je Svet Miklavž. Vidite širim zanje o Sloveniji.

Upam, da ste bili kaj pridni in je tudi vam kaj Miklavž na krožnikih pustil. Jaz sem dobila danes paket od moje žlahta iz Ohia. So mi za Miklavža poslali darilo. Vas zanima kaj. Potico, kraš čokolado in angelčka iz čipk za na drevo. Čisto slovensko. Veste kako z užitkom sem se lotila potice. Njami…

Bodite pridni, da vam Božiček kaj prinese…

LP,

Metka

SNEŽNI IN MRZLI DNEVI.....

Sedaj pa sem že malo ne resna. No ni tako hudo, malo mi je časa zmanjkalo, pa toliko vam ima za napisat.Pa napišimo najraje za čas nazaj. Seveda sem vam sedaj dolžna kar deset dni mojih dogodivščin.

Sobota 1.12.2007 je bila zelo pestra. Zjutraj sem se najprej odpravila v Saratogo, ker sem se dobila s puncami z Thailanda, ter smo šle najprej gledat košarko, ker so od ene otroci igrali. Kosilo pa smo uživale v Azijskem bifeju. Njami je bila dobra hrana.

Potem pa sem pohitela domov, spravila stvari skupaj in je že prišla mama od Donne po mene. Potem smo šli najprej v cerkve. Zraven je bil še starejši fant, naš 16 letnik. Po maši smo šli na pizzo. Potem pa še na Božični koncert. Smo se odpeljali v eno prijetno mestece, le škoda da je bila noč.

Prespala sem pri babici. Vam povem, kakšno čudovito hišo ima in ful lepo okolico. Živi ob jezeru. Poleti je menda tam čudovito. Saj bom videla kako zgleda. Ima svoj pomol in se da kopat tam. Je…V nedeljo po zajtrku naj ju je babi odpeljala nazaj domov.

Najprej smo imele s punce za nedeljo plan iti v Albany malo po božičnih nakupih, ampak nam je vreme prekrižalo načrte, ker so napovedovali sneg. Tako smo nakupovale le v Saratogi. Meta si je kupila skibuce, tukaj jih potrebujem za rajanje v snegu s svojimi otroci. Vas zanima barva. Pa saj vete, da so rdeči.

Tako pa je sem dočakal prvi sneg. Otroci so ga bili najbolj veseli. Saj v ponedeljek 3.12.2007 niso imel zaradi snega šole. Tukaj zaprejo šole če je dosti snega. No saj ni bilo kaj dosti snega, ampak napoved je bila da bo še celi dan snežilo. No otroci se niso pritoževali.

Preživela sem kar mrzel in zabaven teden. Tudi srečanja Au Perovk z naše regije sem se udeležila. To ima vsako sredo. Naj se pohvali, da mi je prvič v življenju uspelo bočno parkirat. Jeeeee…

Pa smo spet pri vikendu. V petek so bili spet vsi otroci dam so imeli fraj dan. Pa saj smo se imeli kaj lepo. Smo pekli piškote in ful uživali pri peki. Po službi pa sem odšla s osem letnico h skavtom. Ja, tudi tukaj sem našla skavte. Smo imeli filmski večer, delali smo Božične okraske, okrasili Božično drevo in imeli večerjo. Zelo pa mi je zanimivo, koliko delajo na dobrodelnosti. Posvojili so revno družino za Božič in so zbrali denar ter kupili darila zanje. A ni to lepo.

Potem pa sem odšla še na obisk k Lili in tam prespala. V soboto zjutraj pa sva šle najprej na trening njene vožnje. Punca je stara šele 18 let in ima velike probleme z vožnjo. Odšle sva v moj priljubljen kraj …knjižnico. Večer pa sem preživele z Nadio sva šle v kino. Gledale sva Ameriški ganster, ki ga priporočam iti gledat. Res da boste še nekaj časa čakali da pride h vam v kino. Vam pa povem da sem zdržala 2uri in pol. Saj Tea ve, kako je če sem doma gledal filme. Redno sem zaspal zraven. Zato me je vedno v kino vlekla, ker tam pa ne zaspim.

V nedeljo pa sem imela redno srečanje z Au Perovkam z moje organizacije. Imele smo se noro. Najprej smo imele pozen zajterk, naša koordinatorka se je ful potrudila. Potem smo izmenjale darila. Jaz sem dobila ful luškane uhane.

Izdelovale smo tudi Božične okraske. Pa saj vete, da v tem uživam. Sem bila potem radodarna in sem podarila puncam, ki jim ni bilo do izdelave.

Potem pa smo se šel še drsat. Ful je bilo noro. Sem doživela prvi padec. Še sreča,da je moja tazadnja mehka. Sem živa brez posledic.

No jaz sem kar daleč oddaljena od tega mesta ker smo se srečala, ampak mi ni bilo dolgčas. Sem v Saratogi pobrala punci z Thailanada.

Kot vidite mi ni in ni dolgčas. Mi toliko dogaja, da koma uspem vse napisat.

Uživajte v zimskih dnevih, naši so že kar hladni. Tudi -13 že imamo.

LP,

Metka

TEA IN PIKA...

Dragi moji slavlenki!

Tea in Pika ob vajnem obsebnem prazniku vama tudi tukaj čez lužo želim vse naj,naj in naj se vam izpolnejo naj bolj skrite želje.

Naj bolj pomebno pa je, da uživata v vsakem trenutku vajinega življena!

Rada vaju ima,
Metka

MALO BOLAN TEDEN....

Tedni hitro minevajo in meni čas zelo hitro beži. Ta teden ni bil kaj zelo posebnega ali pač tudi.

V nedeljo sem šla z Lili in njeno host mamo malo po trgovinah. Punca je še zelo mlada in ima probleme z vožnjo. Ji njena host mama še ne zaupa avto. Sej jo čisto razumem, saj je stara šele 18 let. Vam povem, da so bili nakupi zelo zabavni. Smo najprej šle v ustvarjalno trgovino in jaz obožujem to trgovino. Sem dobila material za izdelavo Božičnega darila za moja host starša. Lahko povem, da smo preživele zanimiv popoldan.

Teden je minil delavno in malo bolna. Sem v sredo staknila nek prehlad. Ne sprašujte kako naporno je bilo delati popoldan, ko sem bila jaz direkt za v posteljo. Tako sem šla spat že ob sedmih zvečer. Prej se je prišla pa še Helga prejšna Au Parovka pri tej družini poslovit, ker je v četrtek odšla nazaj v Nemčijo. Mi je bilo malo žal, ker nisem mogla zvečer še na srečanje Au Perovk.

V četrtek zjutraj sem se počutila malo bolje, čeprav me je grlo še kar bolelo. Imam pa s sabo neko tekočino za grlo. Vam povem da je čudežna le zelo neprijetnega okusa in potem še par ur nimaš okusa. Pa še mojo host mamo je skrbelo zame in mi je dal eno zelo močno tableto. Tako, da sem preživela že boljši dan.

Evo pršel je petek in jaz sem se počutila že bolje, čeprav vem da tak prehlad traja nekaj časa. Z malima dvema smo šli malo ven. No za Američane je sprehod tudi v trgovskem centru in lahko vam povem da smo z malima dvema prav uživali. Pa še Božička smo videle.

Sedaj vam pa povem zgodbo, kako v Ameriki priti do zdravil. Rabila sem zdravila za svoj prehlad in sem vedela kaj rabim. Smo jih našla, ampak potem pa se zatakne. V Ameriki imajo pravilo, da brez dokumenta tudi zdravil brez recepta ne dobiš. Jaz dam svoj vozniško in veste kakšen začuden pogled je imel prodajalec..Kaj je pa to?..Še sreča ima vedno s sabo fotokopijo potnega lista in ne boste verjeli s fotokopijo potnega lista pa je le šlo. Tukaj je pravilo, da zmeraj ko kupiš zdravila morajo tvoje podatke vnesti v računalnik. Lahko povem, pa drugo skrajnost, ko pa sem iskala nekaj podobnega našemu Neuangino, pa to najdeš takoj. Le da je smešno, ker so to po njihovo bomboni, ki imajo dodan zdravilni učinek. V tem svetu te preseneti veliko reči.

Zvečer pa sva z Lilijo odšle malo ven. Včeraj je ona vozila in jaz sem se počutila na sedežu isto, kot moja mami pred leti, ko sem jaz imela tako kratek časa izpit. Punca bo še dolgo časa rabila nekoga, da bo zraven nje in še ne pozna pot dobro. Ah saj bo. Je pa res da je tukaj vse drugače kot pri nas. Ogromno imajo stop znakov, počasneje vozijo, njihovi semaforji pa visi nad tvojo glavo….no že zame je ves drugače.

Dragi moji prihaja moj vikend, ki pa izgleda, da bo kar pester in vam obljubim da bom pridan in vam bom poročala.

Želim vam lep vikend in uživajte…

Vašo izgubljeno bitje čez lužo…

PRAZNIČNI TEDEN....

Ta teden je bil v znamenju Thanksgiving- Zahvalnega dneva. Že celi teden so potekale priprave glede tega.

Moji otroci so imeli le dva dni šole in tri dni fraj. Tako, da sem bila v sredo in petek doma z devetimi otroci. Vam povem, da smo se imeli prav lepo. V sredo smo pekli pecivo in barvali purana. V petek pa izdelovali živalce.

V četrtek, pa sem bila fraj saj je bil Zahvalni dan in sem ga preživela z družino. Dopoldan sem pomagala pri pripravi hrane ter gledala thanksgiving parado, ki je potekala v New Yorku. To je tipično za Američane, da ta dan dopoldan gledajo parado. Poldan, pa sem se z družino odpravila na večerjo h babici. Babica živi v ful lepe okolju, saj je ob Lak Gorge. Res lepo. Polno vode okoli.

Vas zanima kako je izgledala praznična večerja in kaj vse smo jedli. Evo tukaj je hrana in bila je njami:
- puran
- kruhov nadev
- pire krompir
- sladek krompir
- špinača
- žele z borovnic
- mafini
- kruh
- koruza
- pite
- piškoti

No uglavnem smo preživeli praznik z ogromno hrane. Pred sladico pa smo si ogledali film Božiček 3.

Tukaj se z naslednjim dnevom po zahvalnim dnem začne božična mrzlica in črni petek. Črni petek je dan za trgovine saj imajo povsod vse znižano. Nekateri že mrzlično začnejo pohod zgodaj zjutraj. Jaz sem že takoj rekla ne hvala in še delal sem dopoldan.

Potem pa sem šla le po nakupih. Najprej v svoj najbolj priljubljeno trgovino s cunjami Aeropastale. Obožujem to trgovino, ker imajo res nore cunje glih zame. Saj veste, da sem kar izbirčna in da včasih ni super z mano po trgovinah hoditi. No jaz sem po treh urah imela zadosti trgovin in sem šla domov.

Sobota pa je bila zelo naporna. Zjutraj sem s host mamo in še dvema otrokoma odšla na otroško prireditev, kjer sem pomagala kot prostovoljka. Zbirali smo denar za posebno šolo. Nekaj takega kot naš ZUIM. Dali so me v ustvarjalno delavnico in sem izdelovala anglečeke. Noro je bilo. Pa še delovno terapevtko sem spoznala, ki mi je pustila svoj kontakt. No moji host mami je pustila kontakt.

Poldan pa je bil velik dan za moj 8 letno punčko, ki mi povzroča največ težav. Sem ji obljubila, da jo peljem drsat, če bo pridna celi teden. Seveda se ji je to posrečilo in sva odšle in sva ful uživale. Zraven je še odšla druga Au Parovka Lili z njeno punčko. Po končanem drsanjem pa smo šli še h Au Parovki Lili domov, da sta se punčki še malo igrali.

Danes je pa nedelja in grem s Au Perovko Lili in njeno host mamo po božičnih nakupih.

No vidite, da mi ni dolgčas in sem se že ful uživala v Ameriško življenje. Sedaj vam tudi povem, da bolje razume Ameriške filme.

Vam pa seveda želim lep dan in uživate do naslednjič…

LP,

Metka

ALBANY

Vse drugačno, kot Evropska mesta, ampak tudi vredno ogleda in pozornosti. Prvi vtis vse stavbe so večje kot pri nas. Včasih ti skoraj zastane dih, ko zagledaš velikansko stavbo pred sabo in je ne dobiš v objektiv svoje majhne kamere.

Albany je glavno mesto New York države in je od kraja kjer prebivam oddaljeno dobro uro. Zanimivo je to, da Albany ni največje mesto v državi, ampak je New York.

Za vsa mesta v ZDA je značilno, da imajo svoj simbol, ki predstavljajo to mesto. Simbol Albani je jajce.

Seveda je mesto veliko tako sem videla le delček. Tako smo se punce odločile saj nas je bilo kar osem, da si gremo ogledat muzej New York države. Saj večina ve da Meta obožuje muzeja. Zelo zanimivo je, da je muzej brez vstopnine.

Sam muzej prikazuje različne stvari. Je pa tudi ogromno slik in eksponatov namenjeno največjemu mestu New Yorku.

Men pa kot vedno nekaj prevzame. Sedaj me je prav šokirala soba, ki je predstavlja dogajanje 11. septembra. Tukaj je še vse tako živo in dosti spominov.

Seveda smo na koncu ugotovila, da je muzej prevelik da bi si ga lahko ob enkrat ogledala in da bomo mogle še enkrat na ogled.

Seveda po ogledom smo punce postale lačne in se odpravile na kosilo. Nekaj se nas je privoščilo kitajsko hrano. Punce iz Tajvana pa so odšle v restavracijo z Tajvansko hrano.

Dan pa smo zaključile še v trgovskem centru, ki je res velik in so nam na koncu dneva že skoraj odpadle noge.

Bilo je lepo doživetje saj smo bile skupaj punce različnih držav in kultur. Pa naj nas naštejem Nemka, Rusinja, pet iz Tajvana in seveda jaz.

Bodite lepo in uživajte v življenju!

LP iz ZDA…

Metka

SNEG JE....

Danes zjutraj pa sem doživela velik šok. Vstanem pogledam čez okno in nisem mogla verjeti. Ja tudi mene v Ameriki je presenetil prvi sneg. Jeeee…. Čeprav pa mi ni najbolj všeč, ker sedaj dežuje, tako da zna biti malo poledenelo. Joooo…

Nič jaz se moram spraviti pridna biti…bodite lepo…

LP,

Metka

VSE NAJBOLJŠE,...

DRAGA BARBARA!


Čeprav sem daleč stran nisem pozabila nate. Moja draga pupa ob tvojem osebnem prazniku ti seveda želim vse naj, naj in naj se ti izpolne tista najbolj skrita želja!

Seveda pa ne pozabi uživati v vsakem trenutku svojega življenja!

LP iz Amerike,
Metka

SOBOTNO DRUŽENJE IN DRSANJE,....

Pa smo le prišli do današnjega dne sobote 17.11.2007. Se je med tednu toliko stvari dogajal, da sem komaj uspela vse napisati. Naj se pohvalim, da ima sedaj ameriško bančno kartico, mi je to moja host mam vse uredila.

Kaj pa se je danes kaj dogaja? Lahko povem, da veliko in da sem zelo utrujena. Zjutraj sem najprej imela malo pospravljanja svoje sobe in kopalnice. Potem je prišla moja canclerka na obisk, da se je pozanimala kako je kaj se ima z družino. Po 14 dne te obišče na domu.

Potem pa sem se odšla drsati še z dve Au Parovkam. Bilo je zelo zabavno, še predvsem zaradi tega, ker nisem drsala že kakšnih 15 let. No pa tudi veste kakšen štor sem na rolarjih. Tea saj veš, da če tebe ni se ne spravim na rolarje. Tako, da najprej sem se držala kot klop stene, potem pa sem se le opogumila in šla na sredino. Noge pa so se mi tresle, kot enemu pijancu. Bilo je tudi zanimivo gledat Au Parovko iz Paname, ki je prvič stala na drsalkah in videla led, ampak ji je kar šlo. Le strah jo je bilo da bi padla. No jaz sem tudi skoz sanjala, da bi rabila čelado. Pa saj me poznate, da sem skoz plava, ampak preživela sem drsanje brez padcev in modric.

Dan pa smo zaključile še malo s pohajanj po trgovina. Jaz pa sem se še odločila, da bi rada jedla pravi kruh in odšla sem na večerjo v Paenala bred. Tam imajo tudi odlično kremno brokolevo juho.

Sedaj pa me čaka še tuš in spanje…saj je jutri nov dan in nove dogodivščine…se vam spet kmalu javim.

Pa,pa,…

PETEK IN SKAVTI....

Teden hitro beži in že je tukaj petek 16.11.2007. Že dopoldan je bil dan prav zanimiv. Spraševala sem se kam naj grem s punčkami, saj je bilo za park premrzlo in je rekla host mam naj grem z nima v nakupovalni center in evo sem ju uredila in gremo. Seveda brez vozička ne gre. Mi pa je zelo všeč, da ima takšen voziček, ki je namenjena za dva otroka. Lahko pa povem da sta bili zelo pridi in da sta tudi izmenično najprej ena in pol druga maširali po trgovskem centru.

Popoldan pa sem s host mamo odšla na skavtsko ceremonijo. Ja spet sem našla skavte. No tukaj tako, da veste imajo tudi več organizaciji in dve naši punci sta pri Girl scout. Včeraj pa so imele ceremonijo ob prihodu novih članic. Zakaj pa nebi šla tudi to gledat. Če bo vse posreči, bo kdaj lahko tudi na kakšno aktivnost odšla z njimi. Bilo je zelo zanimivo in sem našla nekaj podobnosti z našimi skavti.

Potem pa smo dan zaključili še v trgovinah. Saj Američani obožujejo nakupe in trgovine. Sem pa tudi zase našla zelo mehko in toplo pižamo iz termoflica. No na mojo veliko žalost so imeli izbiro le roza in bele barve. Tako da sedaj ima roza pižamo z opicami, veste kako sem čedna v nje.

Večer pa sem zaključila s sladoledu in klepetanju s host starši ob kaminu.

Uživajte,

Pa,pa,…

PARKI....

Pa recimo še besedo o Ameriških parkih. Lahko povem, da se vedno veselim dneva, ko lahko preživim trenutke s svojimi otroci tam. Pa tudi vem , da sta moj dve punčki, ki jih ima doma dopoldan zelo veseli, da lahko gremo pa,pa z avtom.

Kaj me pa še najbolje navdušuje, da so parki lepo urejeni in imajo prostran prostor z igrali za otroke.

Park, ki ga obiskuje jaz se nahaja v Glens Falls in je v bližini mesteca, ker jaz živim. Park ima potek za sprehajanje, jezero v katerim se nahaja kar dosti rac ter tudi prostor za piknik in prostor z igrali.

Me pa še preseneča en stvar, ker pri nas to vidiš redko, toka pa jih je ogromno in to so veverice. Povsod jih je tudi okoli naše hiše.

Me pa je v sredo presenetila en veverička, ki mi je v parku prav pozirala in se nastavljala. Joj kako so luštne in toliko jih je.

Sredo sem zaključila tako, da sem najprej šla na lov za iskanje svojega mobilnega telefonom, ki se je le dobro končalo Potem pa še na srečanje z ostalimi Au Parovkam iz naše regije.

Bodite lepo pa,pa…

MESEČNA SREČANJA,....

Vsak mesec ima tudi srečanje s svojim Cunslerjem. Tako sem imela v torek 13.11.2007 srečanje zvečer. Vas zanima kdo je cunsler? To je oseba, ki ti v leto, ko prebivaš v Ameriki pomaga in ureja stvari z družino. Mesečno pa se srečuješ z njo in poveš kako se imaš. Ti pa tudi da vse informacije glede šolanja, prostovoljnega dela in še in še. Pa seveda tudi ostale Au parovke iz tvoje agencije srečaš.

Moja canslerka živi kar daleč stran. Saj je Clifton Park oddajen zame 45 minut in še vožnja je zelo nezanimiva saj je pot skoz po avtocesti, ampak jaz sem si že v Queensbury pot malo popestrila. Sem imela težave z lučmi na avtu in ko sem jaz to ugotovila in želela iti nazaj domov, že vidim luči za mano in seveda kdo drug, kot naši prijatelji policaji. Samo moram reči da je bil stric policaj prav prijazen. Zanimalo, ga je če vem zakaj me je ustavil, moji dokumenti, potem še kje prebivam in še in še. Potem pa mi je še uredil luči in to je to. Prav prijazno. Potem sem pot nadaljevala do točke srečanja.

Srečanje je prav zanimivo. Saj sem tudi spoznala nova dekleta. Srečanje pa poteka tako, da najprej vzameš en kup listov z vsemi vprašanji in izpolniš eno anketo. Potem pa vsem dekletom cunslerka obrazloži vse te informacije. Potem sledijo še govori deklet, ki so tukaj preživele 1 leto ali 6 mesecev. Potem pa se še praznujejo rojstni dnevi tega meseca. Tako je kmalo čas za povratek domov na dolgo pot.

Ob prihodu domov sem svojemu host očetu poročala, kaj se mi je zgodilo in je dejal, da se še učim. Naslednji dan pa sva pogledal, kje so bili problemi.

Uživajte,

Pa,pa,…

LAKE GEORGE...

Ta teden je bil krajši. Seveda, kar se gre glede dela. Saj sem imela v ponedeljek 12.11.2007, fraj dan, ker je bil tukaj praznik Veterans Day.

Po kosilu sem se odpravila s Lili, do Lake Georgro. Bolj natančno do vasi Lake Georgre, ker se tudi prične čudovito jezero z istim imenom.

Lahko vam povem, da je bil dan kar precej hladen,ampak je bilo prijetno si vzeti čas in narediti krate sprehod ob jezeru. Saj te pogled na hribe kar nasmeji in ti da toploto. Poleti ljudje jezero iskoristijo za plavanje, saj imajo tudi čudovito plažo z mivke. Poleti pa je tudi dosti čolnov in bark na tem jezeru, saj je ogromo in si nisem zaplnila koliko milj je dolgo. Pozimi pa jezero pledeni in ga uporabljajo zakaj druge kot za drsanje.

Popoldan, pa sem imela na nek način kar praznično večerjo s svojo družino. Na obisk je prišel od host očeta oče ter njegova mama. Ne boste verjeli od host očeta babica je stara 95 let in izgleda prav super in zelo vitalno. Jo je pa zelo zanimalo iz kot sem in kje to sploh je. Me je pa tudi povabila na kosilo h nje da bova še več vedle.

Vam pa lahko povem, da se je moja babi začudila, da v Ameriko ljudje tudi tako dolgo živijo. Sme se pogovarjala o tem s host mamo in sva se prav nasmejali.

Tako lepo se imejte in ne pozabite uživati v trenutkih…

Pa,pa…

SARATOGA...

Nedeljo 11.11.207 sem preživela popoldan še z ostalimi Au Parokam. Z Lili je Au Provka iz Rusije in živi blizu mene sva se odpravila na obisk h ostalimi Au Parovkam v Saratogo, ki je oddaljena od Queensbury 10-15 minut.

Saratoga ni tipično ameriško mestece. Liči zelo na evropska mesteca. Center Saratoge obdajo lične majhne trgovinice in restavracije. Po celem mestu pa so tudi kipi konj. Saj je Saratoga znan po konjih. Vsako leto imajo v poletnem času konjske dirke in imajo tudi poseben stadion za to.

Men najbolj pritegnejo, pa že od Nizozemske parki. V Saratogi imajo ličen majhen park obdan z malim jezerom. To je prostor, ker najdeš svoj mir, je pa tudi prijeten prostor kamor greš s svojimi otroci.

Dan pa sva z Lili zaključile še v trgovinah. Saj v Saratogi imajo zame mamljivo trgovino z ustvarjalnim materialom. Ja moja mami se bo spet odkimala z glavo. Spet sem našla nekaj zase.

Preživela smo lep nedeljski dan, ampak vikenda še ni bilo konec. Saj v ponedeljke sem imela fraj, ker je bil tukaj praznik Veterans Day.

Bodite lepo,

Pa,pa,..

DOGAJA SE VELIKO....

Kot veste bom svoje leto preživela v ZDA, natančneje v državi New York. Pa da vam še povem bolj natančneje nahajam se v Queensbury, ki je od glavnega mesta Albany oddaljeno dobro uro. Imam pa dobre 4 ure do Bostona , New York ter Motreala v Kanadi.
Okolica, ker živim je zelo podobna okolici, ker živim v Slovenji. Saj veste, kaj sem na nizozemskem najbolj pogrešala in to je pogleda na hribe. Tukaj mi tega ne primanjkuje, saj me obdajo. Imam pa 5 minut staran tudi smučišče. Tukaj tudi blizu mene živijo tudi druge Au Parovke z različnih koncev sveta Brazilija, Panama, Rusija, Nemčija…. Vam pa povem, da sem presenečena kako slabo Angleško znajo nemške Au Parovke, saj večina časa govorijo v Nemščini, saj jih je dosti tukaj.

Če vas zanima kaj se dogaja tukaj, pa si le vzemite čas in preberite malo moj blog.

Počasi začenja moje življenje v ZDA spominja na moje življenje v Sloveniji. Kot vedno meni dogaja in dostikrat sem konec dneva samo še za v posteljo.

Vas zanima kako sem prišla do svojega mobilnega telefona. Dobesedno katastrofa, ko sem prišla smo se pozanimali pri operaterju, ki ga moja družina uporablja in je bilo vse lepo in prav. Danes pa so dejali, da ne morem dobiti telefona na tak način in so povedali, da če ga želim moram toliko in toliko plačati in to je bilo okoli 400 $. Potem pa sva s mojo host mamo šle na net in skoraj več kot uro brskali in nič pametnega našli. Pa sva se potem odpravila s host očetom do trgovine, ker sva le našla nekaj kar je ugodno. To je približno tako kot pri nas mobi kartica, le da tukaj gre na minute. Pa še telefon sva našla za borih 14 $. Dobra stvar tega telefona pa je da lahko v Slovenijo pokličem po isti ceni, kot svoje prijatelje v Ameriki. Naj vam povem, da sedaj pa le ima telefon in sem mobilna. Pa saj sem tri tedne brez težav preživela brez telefona. Še dobro da ima internet.

Bodite lepo,

Pa,pa,…

KNJIŽNICA......

Danes sem se odpravila v knjižnico, ker vem da otroci obožujejo obiske knjižnice sem vzela dve punčki z mano.

Prva stvar je bila kateri avto bomo vzeli. Smo se odločili, da gremo s mojim,ampak je prišel za mano moj host oče in dejal, da more nekaj popraviti na avtu in da naj vzamem drug avto. Razlika od mojega avta je v tem,da je ta avto avtomatski in seveda večji. Lahko bi rekli naš eno prostorec. Seveda tukaj v Ameriko redki vidiš kakšen mali Evropski avto in večina avtov je avtomatskih. Vam povem, da se ful užival v vožnji, saj potrebuješ le desno nogo, čeprav se mi je nekajkrat zgodilo da sem iskala menjalno ročico.

Za vse nas, ki radi hodimo v knjižnico pa je tukaj prav mamljivo. A vas zanima zakaj? Pri nas, ko se včlaniš v knjižnico potrebuješ vsako leto plačati članarino, ki pa včasih niso zelo visoke. Tukaj pa je izposoja knjig in ostalega gradiva zastonj ter tudi uporaba interneta. V ZDA nimajo dosti netcoffejev, ampak na srečo je v vseh knjižnica internet zastonj in dostopen vsem.

Popoldan pa sem spet malo odpravila v trgovino. Tukaj imaš na vsakem koraku trgovino, ampak kaj je zame najbolj smešno, da sredi novembra že vse diši po božiču. Ljudje kot nori kupujejo Božična darila. Seveda tukaj ne poznajo Miklavža.

Toliko bo za danes…bodite lepo in ne pozabite uživati…

Pa,Pa….

MOJI PRVI MAKARONI S SIROM....

Ste že spraševali, če sem že jedla slavne Ameriške makarone s sirom. Niso nič posebnega in tudi za pripravit so čisto enostavni. Včeraj sem sama pripravila svoje prve makarone s sirom in moji dve punčki sta jih z užitkom pojedli za kosilo.

Vas zanima kako se pripravijo. Greš v omaro, ker pri moji družini jih vedno imajo in poiščeš pravo škatlo. Potem pristaviš vodo in počakaš da zavre. V vrelo vodo streseš makarone iz škatle in jih kuhaš 8 minut. Med tem času si pa pripraviš za omako. Potrebuješ eno vrečko sirne zmesi, ki je dodana v škatli, eno žlico masla in 1 dlc mleka. Po 8 minutah makarone odstaviš in jih odcediš. Vrneš jih nazaj v posodo, dodaš mleko, maslo in sirno zmes dobro premešaš. Tako pripravljeni so za po strežeš. No zame je še vedno premalo sira, tako, da dodam na vrh še nariban sir.

S sabo sem vzela tudi eno škatlico cedevite, ker nisem imela več prostora v kovčku, na mojo veliko žalost gre cedevita že proti koncu, ampak ni samo moja krivda. Eden od moji otrok jo obožuje. Vsak dan pride in me vpraša če lahko do bi malo mojega vitaminskega napitka. Jaz pa sedaj ko bo kočana ta škatlica bom lepo počakala na kakšen obisk iz Slovenije in kakšno novo škatlico cedevite.

Še nekaj za našo Vesnico moja družina obožuje načo sir in sem tudi jaz zelo vesela, ker je vedno v hladilniku.

Tako toliko o hrani sedaj…upam da se vam ne cedijo preveč sline…

Pa,pa…

VSE JE ENOSTAVNEJŠE...

Tile Američani so za nas prav posebni. Tukaj je življenje čisto drugačno. Vse je včasih ful bolj izi, kot pri nas. Že priprava hrane tukaj je ful hitra. Po moje brez mikrovalovne, ne bi znali živeti. Moja babi za nedeljsko kosilo porabi cel dopoldan. Tukaj pa je v eni uri vse narejeno.

Se mi pa zdi zelo zanimivo, kako nimajo problemov če pride na večerjo več ljudi. Vas zanima kako se lotijo čiščenja posode. Večinoma postrežejo s krožniki za enkratno uporabo in je stvar rešena. Potem gre vse samo v koš. Res tukaj se uporablja ogromno plastičnih, papirnatih stvari. Stvar, ki mi je res všeč so pa plastične vrečke. Približno take kot jih sedaj dobite na letališču. V te vrečke shranjujejo ve od hrane do igrač. Prav všeč mi je ko odvečno hrano dajo v to vrečko in v hladilnik. Tako prihranijo s prostorom.

Danes sem prvič šla sama z avtom. No avto, ki ga lahko jaz v prostem času uporabljam je na prestave na mojo srečo. Bilo je prav zabavo, seveda jaz nebi bila jaz če se na poti nazaj nebi izgubila, ampak sem le našla pot nazaj.

Počasi se privajam na novo življenje. Sedaj mi privajanje kar gratuje, ampak privajanja še ni konec.

Bodite lepo…

Pa,pa…

VIKEND....

Moj drugi vikend je za mano in je bil prav pester in zabaven. Sem spoznala dosti novih ljudi in dosti novih stvari.

V soboto je najprej sledilo mojo sobotno čiščenje sobe. Pa saj ni tako težko, ker moja soba na srečo ni tako veliko, kot ona v študentskem domu.

Po kosilu, pa sem se s host očetu odpravila na vožnjo avtomatskega avtomobila. To je prav zabavno, saj potrebuješ samo desno nogo in to je to. Všeč mi je ker imajo tukaj nižje omejitve hitrosti kot pri nas. Saj veste da ne maram hitre vožnje. Na primer na avtocesti je omejitev 100 km/h.

Moja prva vožnja je bila do smučišča. Res je zelo blizu, kakšnih 5 – 10 minut vožnje. Proga ki pa sem jo videla pa je podobna progi v Livigno tisti ker sem jaz z bordu rabila dol 45 min, da sem prišla dol.

Zvečer pa sem užival v nočnem življenju v ZDA. Sedaj, ko sem jaz prišla se tudi nekaj starih Au Parok poslavlja in ena je imela rojstni dan prejšnji teden in smo proslavljali. Najprej smo imeli večerjo pri eni od Au Parovk in potem smo odšli v Saratogo, ki je oddaljena 15 minut in tam najdeš klube. Samo tukaj je za vstop v klub potrebno imeti osebni dokument in 21 let. Takšen je zakon tukaj. Seveda Meta ne bi bila Meta, če ne bi imela problemov. Sem imela osebni dokument s sambo, ampak le mednarodno študentsko izkaznico in ni veljala za povsod. No na koncu smo le najdli klub, ker smo lahko vsi šli noter. Veste kaj mi je bilo najbolj všeč, da imajo tukaj zakon, da se ne kadi v zaprtih prostorih. Bilo je prav zabavno, spoznal sem dosti ljudi in seveda Au Parovk. Zanimivo je da v tem okoliš, kot sem jaz so nekatere Au Parovke stran tudi uro.

Seveda vikenda še ni bilo konec. Tako je prišel nedeljski dan, ki je bil pa tudi pester. Zjutraj me je host babica prišla iskat in smo šli skupaj h maši. Bilo je zabavno. Čist drugače, kot pri nas. Saj so včasih maše zelo dolgočasne. Tukaj pa je vse hitro minilo. Po maši smo šli še na kosilo. Kaj mislite, da je bilo to druge, kot Mc Donals.

Potem sem si pa jaz privoščila popoldanski počitek, mi je prav pasal. Sem bila malo od sobote še utrujena.

Zvečer pa smo imela z mojo družino good bye večerjo za Helgo. Hrana tukaj je čisto drugačna. Vse je sladko, mastno in hitro pripravljeno, ampak se je host mam ful potrudila in naredila odlično večerjo. Te je bil piščanec z sirovo omako in brokoli, testenine in kruhov nadev (takšen, kot ga pri nas damo v polnjenega piščanca), solato, sveže pečeno kruh in za sladico čokoladna pita. Tukaj imajo sladic ful okusne, čeprav včasih preveč sladke.

Tako sem zaključila svoj drugi vikend, ki je bil prav zabaven. Sedaj pa me čaka nov delovni teden.

Popoldan bom dodal še kakšno slikico. Imam malo problemov z baterijami. Saj polnilec je pravi, samo baterije nočejo delat. Treba priti do drugih.

Bodite mi lepo.

Pa,pa,….