VSE NAJBOLJŠE,...

Draga sestrična in botra Tanja!

Ob tvojem osebnem prazniku ti želim, da bi še naprej uživala v sovjem življenju, da bi bila zdrava, nasmejana, srečna in vesela. Pa seveda, da ne pozabim, da bi te otroci in mož ubogali.

Želim ti vse naj, naj iz zimske, zasnežene Amerike!

Uživaj,

Metka

ŽE TRI MESECE SEM V ZDA....

Dragi moji!

Saj še sama ne morem verjeti, da je že minilo tri mesece, ko sem se usedla na letalo in odletela čez lužo.

V teh treh mesecih se mi je ogromno zgodilo in mi ni bilo dolgčas. Spoznala sem nove ljudi, videla nove kraja in doživela nove stvari.

Imam čudovito gostiteljsko družino s čudovitimi 9 otroci. Razumemo se super in se res počutim sprejeta tukaj.

Seveda ob prihodu sem doživela prve šoke.. Ko sem priletela v New York je bila ura 4 popoldan in lepo sončno in toplo. V Sloveniji smo imeli že kar mrzlo vreme. Naslednje jutro je bil šok pa hrana, ki je bila zelo sladka in mastna. Naslednji šok zame, pa je bil, da če nebom vozila tukaj nebom mogla nikamor, ker tukaj ni nič kaj dosti mestnega prometa, ampak se vsi vozijo.

Sedaj pa vam povem, da so pretekli trije meseci in sem že privajena na vse. Na hrano se še seveda pritožujem, ker pogrešam našo hrano. V avtu sem skoraj vsak dan, ker se želim imeti fajn. Na začetku sem se tudi izgubila, ko sem kaj iskala, sedaj pa že obvlada. Mi pa tudi pomagajo navigacijske strani na internetu.

Lahko povem, da imamo tukaj pravo zimo in je ta teden kar okoli -10 vsak dan, ampak jaz uživam v snegu.

Kot vidite mi nič ne manjka…razen kakšne naše hrane. Imam pa se lepo in uživam. Lahko pa povem, da čas prehitro beži.

Uživajte!

Lep pozdrav z Amerike!

Metka

OPRAVIČILO....

Vsem vam se najprej opravičujem za mojo ne resnost in da ni bilo 14 dni nič glasu o meni.

Sedaj sem vse nadoknadila in imate kar nekaj novih objav in opisano vse dogajanje do današnjega dne.

Lahko vam povem, da zelo uživam in se mi kdaj toliko dogaja, da ne utegne se za računalnik v sesti in vse napisat, ampak vse pa redno obveščam.

Vaša izgubljena Metka!

NEDELJSKO DRUŽENJE,...

Pa je že nedelja 20. januar. Kako hitro čas mineva in dnevi res bežijo. Komaj se začne ponedeljek je že petek.

Seveda v nedeljo mi paše najprej se naspati. Pa še utrujena sem bila od smučanja v soboto. Tako, da se spanec kar prileže.

To nedeljo sem šla spet v cerkev z mojo host babico. Ta babica je res zlata babica, mi vedno poskusi ustreže in se res dobro razumeva. Po maši smo še šli skupaj na kosilo. Na krof in vročo čokolado.

Potem pa sem hitro pritekla domov. Vzela računalnik, se priklonila na kabel in dve uri čvekala z našimi domačimi. Je potrebno biti vse na tekočem.

Tako, da je bil že čas da se odpravim na potep. Smo se dobila s puncami v Saratogi. Smo se določile, da odpeljemo Jen na večerjo v Ameriško restavracijo. Treba punci malo predstavit Ameriško hrano. Jo razume, da jo glih nemara, ker tudi jaz nisem najbolj navdušena nad njo. Jaz pogrešam ajdove žgance, ocvirke, krvavice, firoš…vete ono tipično Slovensko hrano.

Potem, pa smo odšle še h Pet domov, ker je sama doma, ampak mora čuvati dva psa. Eden je zlati prinašalec, ki še rad boža. Drugi, pa je res ogromen nemški ovčar.

Večer smo preživele ob ženskim čveko, se nasmejale dogodivščinam in si ogledale en plesen filem.

Pa saj tisti, ki me poznate veste, da obožujem plesne filme. Tako že komaj čakam, ko pride 14. februarja v kino film Step Up 2.

Danes sem bila fraj sej imajo tukaj praznik Martin Luther King Day in sem včeraj prespala pri Pet. Dopoldan pa sem prišla nazaj.

Danes sem se malo spočila. Moram pa tudi začeti pisat prvo nalogo za mojo šolo. Sedaj se pa prične zares. Vsak teden bo treba pisat in brati literaturo.

Vi pa mi uživajte in se beremo!

LP,

Metka

SMUČARSKA TEKMA

Evo pa je tuja sobota 19 januar in moje prostovoljno delo na otroški smučarski tekmi.

Že zelo kmalu zjutraj sem se z mojo host mamo odpravili na smučišče. Ne sprašujte koliko je bila ura 7 zjutraj.

Naj vam obrazložim, da v Ameriki starši otroke vozijo vse povsod. Po zelo različnih aktivnosti in so otroci zelo zaposleni. V zimske času je zelo veliko otrok v smučarskih ekipah in smučarske tekme so zanje zelo pomembne.

Seveda, pa Američani, delajo tudi zelo dosti na prostovoljnem delu in za vse takšne aktivnosti rabijo tudi prostovoljce.

Tako, mi je maja host mama uredila, da sem bila prostovoljka na prvi tekmi. Vas zanima kaj sem počela. Najprej zjutraj so mi razložili kaj je moje delo. Deli so mi zastonj smučarsko karto, ki je veljala do 6 zvečer. Mapo z listi, svinčnik in piškote. Potem pa sem moral biti ob 9.30 na progi. Potem so mi določili katere vratce bom čuvala. Tako sem celo tekmo stala na progi in pazila na 4 vratce, da so otroci peljali čez ta vratce, jih niso zgrešili in če so padli jim je bilo potrebno pomagat. Prve tekme je bilo ob 11.30 konec. Tako sem imela čas za kosilo, ki sem ga vase zmetala, ker sem morala ob 12.30 biti nazaj na progi. Čakalo me je isto delo do 14.30, ko je bilo tekme konec. Sem šla še v cilj poročat. Pa za svojo delo smo dobili še zastonj smučarsko karto za naslednjič. Se je splačalo.

Potem sem odšla na eno vročo čokolado, da sem se malo segrela. Potem pa sem še izkoristila malo za smučanje. Vam pa povem, da sem bila zelo utrujena in se le še kakšne 2 ure smučala.

Ob 17 zvečer, ko sem prišla domov sem bila čisto uničen, samo za spanje. Sem pa večer še malo pred televiziji preživela.

Je bil prav lep dan in po moje bom še to počela, ker se kar splača in še nove ljudi spoznaš.

Lep vas pozdravlja!

Meta

ŠTUDISKI TEDEN...

Tako pa se je pričelo tudi moje predavanje, ki sem ga zelo z navdušenju čakal. V ponedeljek 14.januarja se je pričelo. Pa naj povem, kaj sem izbrala. Ker fakultete, ki imajo predavanje za delovno terapijo so oddaljeno eno uro. Pa ker je moje delovni urnik, kar zaseden sem našla nekaj idealnega zase. Študij na daljavo, ki je poseben program za nas Au Pairovke. Organizatorka pa je fakulteta v Kaliforniji. Študij mi je pa predvsem zanimiv, saj so predavanja iz angleškega jezika, ameriške zgodovina in ameriške umetnosti. Seveda je pa potrebno še malo pomigat. Potrebno je prostovoljno delat, predstavit svojo državo v osnovni šoli in obiskat muzeje, prireditve. Časa pa imam do junija.

Ta teden je bil spet pester. V sredo 16. januar smo imele spet redno srečanje Au Pairovke z naše regije, ampak se ga nisem udeležila, ker se mi res ni dalo vozit do Saratoge. Sem pa morala v knjižnico in tudi malo v trgovski center. Kako je fajn, ker so popusti. Pa še res je vse cenej kot pri nas.

Pa je že tukaj četrtek 17.1. moj dan za striženje. Sem res bila potrebna iti h frizerju. Šla sem s Patricijo, to je punca, ki pride enkrat tedensko čistiti našo hišo. Punca prihaja z Brazilije in je poročena tukaj.

Tako sem zvečer najprej peljala na smučišče našega 10 letnega fanta na trening. Potem pa sem se odpravila, pobrat Patricijo in sva odšle h frizerki. Res se ji zaupala. Lepo me je postrigla spredaj in lepo mi je postrigla špice.

Potem pa sva šli s Patricijo še na kavo in čvek. O punca kar veliko čveka, pa saj je Brazilka.

Pa je že tukaj petek 18. januar. Kot izgleda nam je za v petek zvečer že prišlo v kri, da se dobimo s puncami v trgovske centru in malo nakupujemo. Ta teden so punce prišle v Queensbury in smo nakupovale tukaj. Je bilo prav fino, ker je bilo zanje vse novo tukaj. Ura je kmalo odbila 9 ko smo se poslovila in še vsako po svoje.

Uživajte do naslednjič!

Metka

PRVI PO PRAZNIČNI DELOVNI TEDEN....

Tako, da gremo spet na vstavljene delovne tire. Je bilo 14 dni počitnic za naše otroke, kar veliko. Nam starejšim tudi paše, da gredo nazaj v šolo. Mi pa na ustaljen delovni urnik.

Ponedeljek 7. januar je bil zame bolj len dan. Saj sem bila še prav utrujena od celodnevnega norenja po snegu.

Pa je že tukaj torek 8. januar in moje redno Au Pair srečanje oz Cluster meeting, ki ga imamo z Au Pairovkam iz moje organizacije vsak mesec enkrat. To srečanje je bila Golf na vrsti, da pelje. Sem se jaz odpeljala, do njeno hiše. Je rekla, da jo je težko najti, ampak jez sem v prvo našla. Potem sva še Pet pobrale in smo šle. Srečanje poteka tako, da najprej izpolniš mesečni vprašalnik. Seveda babji čvek. Potem pa naša koordinatorka vsak mesec pripravi aktivnost. Najprej imajo punce, ki so 6 mecenov in 1 leto tukaj govor. Seveda koordinatorka nam da informacije.

Potem pa smo izdelovale objekt iz slamic. To je na nek način skupinsko delo. Imelo smo na razpolago 50 slamic in lepilo. Vam povem da so prave umetnine nastale. Res smo uživale. Potem pa še praznovanje rojstnega dneva za ta mesec in že je čas za na pot domov. Saj jaz imam skoraj 1 uro vožnje.

Moram pa povedat, da je ta dan imel tudi rojstni dan naš sedaj 10 letni fant, ampak sem torto zamudila, zaradi srečanja.

Tako pa je že tukaj sreda 9 januar. Vsako sredo imamo srečanje Au Perovke, ki živimo blizu skupaj. Je pa stvar, da meni ta srečanja ne dišijo najbolje, ker ne maram najbolj teh punc. Dve sta mi ful domišljavki. Ena je vredu. Druga pa je kar, samo moraš paziti kaj ji poveš. No pa sem se le odločila in udeležila srečanja. Najprej sem morala iti v trgovino. Potem pa na srečanje. Ni mi bilo najbolje všeč, tako da vem da naslednjič ne bom šla.

Tako pa je že četrtek 10 januar, ki ni bil nič posebnega. Lenarjenja in čakanje na petek in na nove dogodivščine.

Evo petek 11 januar. Po delo sem se takoj odpravila v Saratogo, ker se dobimo s puncami v trgovskem središču. Spet sem pozna kot ponavadi. Najprej smo šle na večerjo. Smo si kitajsko hrano privoščile. Potem pa malo po trgovina. Danes je tudi Pina, punca, ki se je preselila pri šla nazaj, ampak je imela smolo na cesti in je imela majhno nesrečo, tako da se nisem srečalo z nji. Je pa bilo z njo vse vredu, le avto je bil poškodovan in tako, bo moral nazaj z avtobusu, avto pa bo potrebno popraviti.

Pa je že sobota 12 januar. Najprej čas za spanje. Potem malo pospravljanje. Potem pogovor s mojo mamico. Potem pa najprej v knjižnico. Potem pa v Saratogo, ker se dobimo z puncami. Smo se odločile, da bomo imeli filmski večer. Saj ej prišla tudi Pian, ki zdaj živi v bližini New Yorka. Punca ima fanta tukaj. Tako, da smo preživele večer v hiši njenega fanta. Smo se prav presmejale in zabavale. Meni je tudi dogajalo. Saj me poznate. Moram povedat da sem bila na sodi, ker sem šla ponoči nazaj domov. Res je bil super večer ob filmih, super družbi, čipsu in sodi.

Tako, da je že nedelja 13 januar. S puncami smo se odločile, da gremo v Albany. To je kot že veste glavno mesto New York države. Sem pobrala najprej Golf pri nje doma. Potem pa še ostale. Sem danes jaz vozila. Z nami je šla tudi nov Au Parovka tudi z Tajske, ki je zamenjala Pian. Ime ji je Jan je prav simpatična punca in presenetljivo zelo suha. To je vse nas presenetilo.

Najprej smo odšle na kosilo v Tajsko restavracijo. So punce ful poskrbele zame. Ker vejo da ne maram začinjene hrane. Potem pa smo šle še malo po trgovinah. Potem pa smo odpeljale našo Pian na avtobusno postajo. Mi pa smo se potem odpravile proti domu. Naj omeni, da s ceste v Albany katastrofalne. Polne lukenj in te prav preruka. Naj spolnim našo mami, da je to tako, kot na nikogerjšnem ozemlju.

Smo preživela prav lep nedeljski dan. Res uživam s temi puncami. Zelo se nasmejale.

Lep pozdrav,

Metka

MAJI....

Draga Maja!

Par dni z zamudo, ampak iz srca ti želim vse najboljše ob tvojem osebnem prazniku.

Seveda ti želim vse dobro v ljubezni, zdravju in šoli. Pa naj se ti uresniči najbolj skrita želja.

Lep pozdrav iz ZDA!

Metka

PRVO NOVOLETNO SMUČANJE...

Pa je tukaj nedelja. Super dan za podenje po belin strminah in uživanju zunaj v svežem zraku.

Smučišče West Mountain je od mojega doma oddaljeno le 5 minut. Moji trije otroci trenirajo smučanje in tako vsak vikend smučajo. Tako, sem se zjutraj že ob 8 uri odpravila z njimi in še z našim 15 letniku na smučarske podvige.

V nedeljo je bil res lep dan za smučanje. Lahko povem, da sem tudi pol host mamine družine srečala. Popoldan pa je tudi moja cel družina prišla, razen starejšega fanta, ki je bil pri babici. Oče je z mali otroci čakal spodaj. Ostali, pa so smučali. Je bilo tako noro smučat, da sem ostala do 17 poldan še s host očetovo sestro in našim 10 letnikom.

Ful smo uživali ob divjanju po snegu. Res sneg je bil nor in tudi vrem je bilo primerno.

Seveda, pa meni ni zeblo, ker sem se primerno obleka. Ne sprašujete kaj vse sem na sebe navlekla. Pa naj vam zaupam. Najprej spodnji del…žabe, nogavice, smučarske žabe ter temo nogavice. Zgornji del..spodnja majico, mikico, puli, jopa tre temo flis. O sem se tako dobro podložila da mi ni zeblo.

Lahko pa povem, da na tem smučišču ful uživam. Sem ugotovila, da je zelo podobno našim Goltem. Večina veste, da jaz obožujem Golte. Saj sem ko sem bila manjša celo zimo tam smučala.

Se že veselim ponovnega podenja po snežnih poljanah, ampak sedaj nam je malo snega neslo. Tako, da bomo videli kdaj grem naslednjič.

Uživajte do naslednjič!

NOVO LETNI TEDEN....

Pa sem preživela tudi novoletni teden. Seveda še en teden, ko so bili vsi otroci doma. Razen 17 letnik, ki je v posebni šoli je imel pouk. Drugih šest otrok pa je imelo še en teden prost. Seveda sta tudi host starša šla nazaj v službo.

Smo preživeli kar pestri tri dni. Vsak dan smo našli kaj ustvarjenega za početi. Smo izdelovali keramične vlitke, ki jih je potem potrebno pobarvat. Seveda je naš šest letnik, tudi majico malo prenovil. Še sreča, da je šla barva z pranju dol.

Jaz sem sredo preživela malo leno. Sem po šihtu, šla kar malo pred tv počivat. Se mi nič ni dalo, sem bila še malo utrujena od Silvestrovega.

Tako je hitro prišel četrtek in čas za poslovilno zabavo od Pian. Pian je Au Parovka iz Tajske. Njeno leto bivanje tukaj se je izteklo, ampak se je punca odločila, da še podaljša za eno leto. Seveda se je tudi odločila, da zamenja družino. Tako je v petek odšla h novi družini. Pa saj ni odšla daleč stran le dve uri od tukaj. Tako smo se v četrtek še enkrat vsi skupaj dobili, malo poklepetali, poslovili in objeli. Seveda vemo, da se spet kmalu vidimo.

V petek sem po službi odvandrala v Saratogo, ker sem se dobila s Pet. Seveda, kaj punce najbolj ljubimo je nakupovanje. S Pet sva se dobila v trgovskem centru in šle malo po trgovinah. Najprej sem šla jaz nekaj pojest. Potem pa sva zavile v H& M. Seveda, ga tudi mi imamo. Ful je bilo zabavno, ko sva poskusile nase spravit otročke kape. Otroci imajo tako dobre cunje, zakaj nimajo kakšno število večje, da bi bilo tudi zame. Sva se zelo presejale in sva ful uživali.

Evo in je bila že tukaj sobota. Najprej zjutraj sem se odpravila v zgornjo nadstropje. Preklopila prenosnik na internetni kabel in se dve ure menila z mojimi domači. Joj vedno si imamo toliko za povedat. Pa še fajn je govoriti v svojem jeziku.

Potem pa sem se lotila sobotnega pospravljanja. Po pospravljanju se uredila in odpravila na potem. Prvi postanek je bila knjižnica. Vrniti knjige in izbrati nove. Potem pa sem se odpravila v Saratogo, ker sem se dobila s Pet in Golf. Smo se zmenile, da se gremo drsat, ampak smo kar hitro spremenile plan. Naša Golf se ni počutila najbolje. Midve s Pet pa sva bile malo zaspane in lene. Tako, da smo malo po trgovinicah pohajale. Ob štirih je šla Pet delat. Midve z Golf pa sva še malo pregledale trgovine in potem odšli na večerjo. Sva šel v moj Panala Bred. Sama pa tam obsedele tri ure in čvekale o vsem živem. Saj vse babji čveki. Pa seveda o najinih državah, o razlikah…super je bilo.

Tako sem preživela spet prijeten teden!

Uživajte!

VSE NAJBOLJŠE,...

Vse najboljše....Bojan, Danilo, Mija in Primož....

Moji dragi slavnenci, tudi v ZDA nisem pozabila na vaš osebni praznik.
Želim vam, da se vam bi izpolnjila najbolj skrita želja...
Bodite še naprej sončki....

Vaša izgublejna Metka

SILVESTROVANJE....

Tako pa je bil tukaj januar 31. Zadnji dan v letu 2007. Seveda je tudi zadnji delala minil delavno. Sem delala od 8 zjutraj do 2 popoldan.

Zjutraj smo se z otroki zelo zabavali. Smo pekli piškote. Sem jim naredila različne barve testa. V tem podvigu so sodelovali trije otroci. Naši trije Kitajki otroci, 6 letni fant in 7 ter 8 let stara punca. Res so bili ustvarjalni in smo imeli na koncu čudovite piškote, ampak ne vem zakaj so bili malo trdi.

Potem peki je bil čas za kosilo in se je pričela vojna v hiši. Na 6 letnik in 8 letnica sta se stepla. V tem času sta tudi ta mali dve vpili. Bila je prav nora hiša. Pretepača sta morala v sobo, ampak naša 8 letnica naš velik problem se je bunila. Tako, da je morala potem do prihoda staršev v sobi ostati.

Po končanem delu pa sem si tudi jaz privoščila počitek. Saj sem vedela da me čaka dolga noč. Nato sem se uredila. Povedala host mami kam grem in s kom bom.

Tako sem se odpeljala v Saratogo, ker sem se srečala s Pet. Najprej sva si privoščile večerjo v Ameriškem bifeju. Bife deluje na tak način, da plačaš neko vsoto in potem lahko ješ kar hočeš in kolikor hočeš. Po okusni večerji sva se odpravili v kino. Tudi zadnji, dan v letu 2007 sva se odločili iti v kino. Šle sva gledat I am Legenda- Jaz, legenda z Will Smithu.

Film govori o …Robert je nadarjen znanstvenik, a ostane brez moči ob izbruhu skrivnostnega virusa, ki mu vzame družino in uniči človeško civilizacijo. Zavoljo redke imunosti Robert ostane edini preživeli v New Yorku, toda v temačnih sencah se skrivajo v krvoločne stvore spremenjeni ljudje, ki ponoči prilezejo na plano in iščejo nove žrtve. Med neprestanim begom pred pošastmi, skuša Robert najti zdravilo proti virusu, toda nekdo (ali nekaj) ga ves čas spremlja in čaka, da stori usodno napako.

Bil je prav zanimiv film. Malo strašen. Bilo je zanimivo videti naj s Pet, ko sva si obe pokrile oči, ko je bilo kaj strašnega.

Potem sva se odpravile v center Saratoge, ker so imeli silvestrovanje na prostem. Malo sva se sprehodile po ulicah in naredile tudi kakšno zanimivo sliko.

Potem pa sva si šle iskat primeren prostor za ognjemet. V tem času pa se nama je še pridružila Pian, ki je do 11 zvečer delala. Tako smo skupaj uživale v ognjemet.

Po tem pa smo se odpravile s Pet h njej domov, ker sem prespala. Še sreča, ker se mi res ne bi dalo ponoči voziti nazaj.

Tajki sta me obdarovale s tipičnimi obeski za ključe

in Tajsko denarnico.

Zjutraj pa sem se že kar ob 9. 30 odpravila nazaj domov. Še sreča, ker ko sem prišla ven je rahlo naletaval sneg. Tako je bilo celo pot. Na srečo je bila avtocesta lepo spucana. Ko pa sem prišla iz avtocest pa se je začel sneg na cestah. Še sreča da sem imela do doma le 5 minut. Snežilo je bolj in bolj in tako je bilo še cel popoldan. Imamo spet 10 cm novega snega.

Sedaj pa podvigi v novo leto 2008. Naj bo to leta za vse vas nekaj posebnega in spolnite se kaj na izgubljeno bitje tam čez lužo.

Vaša Metka

PRAZNIČNO DELOVNI TEDEN.....

Minuli teden je bil malo drugačen kot ostali. Najprej seveda pričakovanje Božiča in doživetje Ameriškega Božiča.

Sreda in četrtek sem imela normalen delovni urnik. V sredo po službi sem odlaša na redno sredino srečanje Au Pairkovk iz naše okolice.

V četrtek pa je naš najstarejši fant praznoval 17 rojstni dan. Med večerjo me je presenetil klic Rusinje Lili, ki mi je povedala novico, da v petek popoldan odhaja nazaj v Rusijo. Punca ni našla nove družine in je odšla nazaj. Tako sem se v petek zjutraj šla poslovit od nje. Punca mi je tudi priznala, da je premlada za to stvar in da je vesela da gre domov.

V petek pa sem imela malo spremenjen urnik in sem delala od 12 do 10 zvečer. Moja host starša sta imela eno zabavo. Smo se imeli z otroci lepo.

Sobota pa je tudi minila delovno. Saj moja host starša sta imela praznično zabavo. Tako, da sem zjutraj delal 4 ure. Potem pa sem imela čas za trgovine. Sem si šla kupiti čevlje za katere sem dobila denar za Božička in iskati karte za v kino. Tako sem ob 17 uri spet pričela delat. Najprej nas je host mama vse z očetu vred poslala na večerjo, da je ona še uredila zadnje malenkosti.

Okoli 7 ure zvečer pa sem jaz odpeljala 6letnika, 7 letnico in 8 letnico v kino. Naš 6 letnik se je odločil, da gremo gledat Alvin and the Chipmuks – Alvn in veverički.

Filme govori o ….Fiktivna glasbena skupina treh animiranih veveric, ki je od leta 1958 prodala več kot 43 milijonov albumov, osvojila pet glasbenih nagrad grammy in imela svojo nadaljevanko na televiziji, se letos seli na velika platna kinodvoran. Vodja tropa razigranih in pevsko nadarjenih veveric je prebrisani Alvin,nagajiv je tudi inteligentni Simon, debelušni Theodore pa prav tako ne zamudi nobene priložnosti povzročanja težav njihovemu človeškemu prijatelju in skrbniku Davidu. A prijatelje tokrat čaka velika pustolovščina, kjer bodo poleg pevskega znanja morali pokazati tudi obilico poguma in iznajdljivosti.

V Sloveniji si boste lahko šele februarja ogledali. Ga pa priporočam, ker je zelo zabaven. Otroci so bili zelo veseli, da sem jih peljala v kino. So se mi na koncu zahvalili…Hvala Meta, ker si nas peljala v kino. Res pa so bili tako navdušeni, da so me že zjutraj pričeli spraševati kdaj gremo.

Po pridihu domov so otroci odšli v posteljo. Jaz sem imela isti namen, pa sem se z našo sosedo zagovorila. Tema pa je tekla o smučanju oseb s posebnimi potrebami.

Nedeljo sem pričela, kot vedno z pogovoru z našimi domačimi. Bil je poseben dan, ker so se vsi zbrali tudi sestrina družina. Tako, da sta bile dve uri kar prekratki, ampak ura je hitro tekla.

Po pogovoru sem se uredila in odšla v Saratogo, ker sem se dobila z Pet in Pina. Tajskim dekletoma. Pian naslednji teden odhaja in me je povabila na kosilo. Smo šel v Azijski bife, ker imaš na izbiro ogromno dobre hrane.

Po kosilu pa smo se odpravile še v trgovski center in odločitev je padla, da si tudi dane ogledamo filme. Gledal sem The Golden Compass – Zlati kompas.

Filme govori o …V svetu, kjer vsakega človeka spremlja živalska podoba njegove duše, se mlada Lyra po izginotju najboljšega prijatelja zaplete v skrivnostno zaroto, njen edini vodnik pa je kompas, ki lahko ob pravilni uporabi loči med resnico in lažjo. Na veliki avanturi se mora spopasti z nenavadnimi čarobnimi bitji, dvoličnimi čarovnicami in drugimi nevarnimi pastmi, na pomoč pa ji priskoči veliki beli medved, ki je bil neupravičeno izgnan iz kraljestva kosmatincev. S skupnimi močmi in oblico poguma se spopadeta s težavami, a največja nevarnosti preti od tam, kjer bi to najmanj pričakovali.

Pri nas je že na sporedu, tako da si ga lahko tudi vi ogledate, ga priporočam.

Ura je hitro tekla in tako je bila čas da se odpravim proti domu. Saj v ponedeljke je moj delovni dan.

Bodite lepo….