SOBOTNI DAN Z AU PAIROKAM.....

Moj prvi vikend je skoraj mimo. Ko sem šla v Ameriko me je bilo strah, kako bom pa tukaj spoznala nove prijatelje. Saj sem vse vas pustila doma, ampak si nisem mislila, da se bodo vsi tako trudili okoli mene. Moja sedanja host mama pravi, da je potrebno tudi uživati in ne biti skoz v hiši in z otroci, da vedno potrebuješ nekaj oddiha.

Zelo sem vesela, da me bo še naslednji teden uvajala njihova bivša Au Parovka, ki je res ful prijazna. Prihaja pa z Nemčije. Lahko povem, da je drugačna od mene. Pa saj veste,da tako odštekanega človeka ni na svetu še enega. No upam da ne, ker boga njegova mama. Au Parka iz Nemčije se ful trudi, da bi mi vse razkazala. Včeraj popoldan je organizirala, da smo šle skupaj malo ven in po trgovinah. Res je bilo zabavno. Pa saj veste kako je če so ženske skupaj v trgovini. Tako, da je čas ful hiter tekel in kar naenkrat smo se zavedli, da mora ena Au Parovka iti nazaj domov, ker je delala zvečer. Zelo je fajn kot ti stare Au Parovke pomagajo pri spoznavanju okolice. Lahko pa povem, da so tukaj večinoma vse stvari cenejše. Punce ful je trgovin in dosti s oblačili in res imajo ful nore cunce. Tudi zame, kot veste, da sem bolj izbirčna. A tudi jaz že mam ameriško cunco sem jo dobila za rojstni dan od stare Au Parovke in Nemčije.

Danes pa je že nedelja in nov dan. Vse tukaj se vrti okoli Noči čarovnic. Približno tako izgleda tukaj kot pri nas okoli časa pusta. Dane sem odšla zraven družine v šolo kjer so imeli parado. Zabavno je bilo gledati otroke iz moje družine in druge. Še predvsem zabavno, ker mi tega nismo navajeni.

Večer je pa spet minil zabavno. Vsi so tukaj zelo prijazni in se trudijo, da bi se najbolj domače počutila. Danes sem bila povabljena na večerjo h družini, ker imajo tudi novo Au Parovko, tako da nas je bilo 5 Au Provk na kupu. Dve kmalu odhajata. Po večerji, pa smo še pomagale njihovim otrokom pri rezanju buč. Preživela sem prvi teden in prvi zabaven vikend.

Sedaj me pa čaka nov teden. Čeprav ima rahel prehlad. Včeraj sem se tudi šla proti gripi cepit. Se je cela družina cepila in so dejali, da bi bilo zame tudi dobro. Zakaj pa ne.

Dragi moji sej veste, kaj vam bom spet dejala, da mi poskušajte uživati v vsakem trenutku, pa ne pozabiti name…

LP,Metka

PRVI DAN......

Danes sem preživela prvi dan pri svoji družine. Prav luštno je bilo. Zjutraj sem vstopila v kuhinji in srečala otoke, ki me še včeraj niso videla in so me najprej malo debelo gledali. No malo za tem so pritekli v mojo sobo in mi voščili vse najboljše.
Dan je minil delavno. Preživela sem ga z malima dvema ter Au Parovki, ki jo bom zamenjala. Prav zanimiv in poučen dan.

Zvečer pa me je družina za rojstni dan peljala na večerjo. Seveda ne z vsemi otroci, ker nekaj jih je imelo druge aktivnosti.

Rada, pa bi se vsem vam v Sloveniji zahvalila za vse čestitke in želje, ki se mi jih napisal. Res se vam iz srca zahvaljuje.

Pa še nekaj trenutno moj mobi ne deluje, ker tukaj k sem ne vleč tistega omrežja, ki sem ga imela v New Yorku. Tako, da najboljša stvar za kontakt je seveda sej internet. Na srečo, da ga imamo.

Vaša izgubljena Metka….

NEW YORK...........

Mesto, ki si ga vsak predstavlja v svoji iluziji…vsi smo slišali in videli že ogromno o njem, ampak zmeraj te preseneča, če nekaj vidiš v živo.

Preden sem šla na izlet v New York se še nisem čisto zavedla, da sem res v ZDA, ampak ob pogledu na to mogočno mesto sem vedela in si re

kla. Sedaj pa se začenja moja izkušnja, ki bo trajala nekaj časa.

Prvi vtis na mesto je seveda to je velika betonska jungla. Res nismo imeli veliko srečo z vremenom saj je deževalo in bila je že noč, ampak

kaj vem, da se bom absolutno vrnila tja in še kdaj čutila ulice New York.

Stvar, ki verjetno vsakega turista pretrese in se zaveda, kaj se na svetu dogaja je seve, ko pod sabo zagledaš veliko luknjo in se zaveš je tu nekoč stal WTC. Ozreš se malo okoli sebe in vidi stolpnico, ki je zate zelo visoka, potem pa izveš, da je bil WTC en

krat višji. V tistem trenutku doživiš vse filme pred samo kaj se je 11.septembra dogajalo tam.

Greš malo naprej in pred sabo zagledaš darilo, ki so ga Francozi podarili Američanom…seveda to je Kip svobode. Me je malo kar presenetilo, kako mali je od daleč. Seveda, da prideš do tam moraš iti z barko. Naslednjič bom to absolutno naredila. Ko se obrneš malo okoli sebe pa zagleda že drugo državo in to je New Jersey.

Fantastično pa je videti New York od zgoraj in se mi zdi da pri tem noč naredi nekaj posebnega. Pogled iz Top of Rock je fantastičen. Nekaj posebnega. Seveda od tam dobiš dober razgled tudi do Empire state building.

Seveda tle so mile zbrane punce z celga sveta. Prav zanimivo je videti kako smo si različne, pa kam gre katera za Au Pair in koliko otrok bo čuvla.

Videte sem že pričela uživati…seveda, pa ne pozabite, da morate vi tudi uživati v trenutkih…

Lep pozdrav vaša izgubljena Metka

PA SMO PRESTALI LET...

Evo se vam ponovno malo spet oglasam. Nisem na svojem racunalniku in bo verjetno se vec napak, ker ta tipkovnica tle je pa za ponore.

Trenutno vi ze lepo spite mi pa se uzivamo. No ura tukaj je 8 zvecer pri vas pa 2 zjutraj. Vreme tukaj je cista razlika. Temparature so cez dan me 25 in 20 cezija. Tako, da sem prisla na toplo, ampak se se prilagaja.

Sedaj sem v New Yorku na orentaciju do cetrtka potem pa grem h svoji druzini. Danes me je druzina zelo presenetila, so mi v hotel poslali sliek in darilce.
Drugace nas je na orentaciji 107 deklet res iz zelo razlicnih drzav. Danes smo vecina casa sedeli in poslusali kaksno bo nase leto v Ameriki. Jutri nas caka prva pomoc. Jeee spet bomo ancko napihovali. Popldan pa na ogled New Yorka.

Ja nic dragi moji, meni kot vedno dogaja in se ma lepo.

Vi pa ne pozabite uzivati v vsakem trenutku...

Lep pozdrav vasa izgubljena Metka

PRISPELA....

Dragi moji, da vas nebo skrbelo vam sporočam, da sem srečno prispela v New York. Naj vam povem, da je to čisto drugačen svet.

Bo kratka jutri kaj več...sem ful utrujena...

LP,vaša izgubljena Metka

AMERIKA PRIHAJAM.......

Dragi moji kufri so spakirani, dokumenti pripravljeni, še tole kišto pospravim v nahrbtnik in jutri odrvim novim dogodivščinam naproti. Še ena tehnična informacija od jutri naprej ne bom imela iste številke, začasno bom imela številko od moje mamice, potem pa ameriško.

Vsem vam, pa želim da uživate v vsakem ternutku in delajte tisto kar si najbolje želite. Mislite kaj name. Jaz pa se vam oglašam z ZDA.

Rada vas imam!

Vaša zmedena Metka....

TA BIROKRACIJA.....

Pa saj ne moreš verjeti, kaj se lahko človeku vse zgodi. Priprave za moj odhod so v polnem teku. Že ima mednarodno vozniško, saj jo pri meni zahtevajo.

Se pa zatika pri mojih zdravilih za alergijo. Joj to je že groza. Ker ZZZS odobri zdravila, ki jih jemlješ redno le za tri mesece sem poslal prošnjo za odobritev večje količin zdravil na ZZZS enota Ravne na Koroške, ker mi spadamo tja. Pa mi pošljejo odgovor, da ne vidijo ovir, da se to ne bi dalo. Grem jaz h zdravnici, da mi napiše recept. Tukaj še je vse gladko teklo. Potem me pot vodi do lekarne, ker mi rečejo da moram iti potrditi recept na ZZZS v Mozirje. Pa se jaz večerja odpravim tja in tam se vsa zgodba začne. Gospa na ZZZS mi reče, da mi tega ne more potrditi, potem kliče na Koroško, da bi se dalo, ampak ne za tako dolgo dobo. Kaj pa lahko sedaj naredimo vprašam in odgovor je bore malo. Potem pa gospa le pokliče še v Ljubljana na ZZZS in tam ji povejo, da oni urejuje te prošnje. Sedaj sem mogla vse še enkrat poslat v Ljubljana in zdaj čakam.

Pa ne moraš verjeti, že prej bi mi lahko z zavoda na Koroškem napisali, da moram še v Ljubljano poslati prošnjo.

No tako je pri nas, če pride nekdo s nekimi papirji, ki ne prihajajo vsako dnevno, ampak le nekajkrat.

Tako je to…no bom vam poročala kako se je vse rešilo…

Uživajte v trenutkih…vaša zmedena Metka

ČAS HITRO BEŽI IN PRIHAJA ČAS ODHODA....

Dragi moji!

Pa sem spet tu. Z novimi dogodivščinama. Po mojem zagovoru diplome se sedaj vse suče okoli mojega odhoda v ZDA. Sedaj pa je res že želo blizu, saj drugi teden takle čas bom že na Frankfurtskem letališči – na mojo veliko žalost.

Zadnji dnevi minevajo v pripravah, pakiranju in na žalost tudi poslavljanju. Zakaj na žalost, ker, če bi bilo po mojem bi odšla brez tega, ker ne maram preveč poslavljanja. Pa, če smo že pri poslavljanju hvala vsem vam, ki ste si 10.10.2007 vzeli čas in ste z mano nazdravil. Hvala vam za vse nasvete in vse želje. Seveda pa vsem vam hvala, ker ste mi v teh štirih letih prebivanja v Ljubljana pomagali, se veselili za mano, jokali z mano, ga žurala…na sploh ste uživali.

Od naše Vesnice sem dobila dober nasvet, naj ga delim z vami…
NIKOLI NE POZABI
KJE IN KDO SO
TVOJA DRUŽINA IN TVOJI PRIJATELJI….

Sedaj pa h pripravah. Sem bila opozorjena, da naj ne nosim dosti stvari s samo, pa se mi zdi da bom imela spet probleme. Zakaj? Ker bom prostor, ki ga ne bojo zasedla oblačila zapolnila z promocijskem materialu, darilih, ustvarjalnem materialu…bo pa tudi toliko prostora, da bom s samo lahko vzela tudi pancerej. Sam me pri družini že čakajo smučke. Potem je treba še vse čevlje spucat, oprat oblačila. Potem pa še spapirnat stvari potni list, mednarodna vozniška, dolarje, kreditno kartico…. Pa še uredit glede zdravil…No zavarovanje je že urejeno in tudi letalsko karto že ima…Seveda pa še je potrebno izvesti nekaj obiske..

Tako sedaj pa na delo, da bom do drugega tedna na red…vi pa uživajte v trenutkih…se vam pred odhodu še javim…

LP,vaša zmedena Metka

IZMENJAVA ENJOYABLE LIFE....

Pozdravljeni….pa mi bo le uspelo napisat dolgo pričakovani blog…se že sprašujeta zakaj še nisem nič napisal o izmenjavi v Estoniji. Res, da imam ogromno izgovorov, ampak glavni je bil pomanjkanje časa tre zbiranje še doživetji na kupček.

Večinoma že veste, da sem se imela zelo fajn, sem uživala in si nabrala še energijo za zadnji mesec dela in za pripravo diplomskega zagovora. Zdaj je to vse za mano, jaz pa vam ponujam na ogled moje dogodivščine kar v slikah. Pa uživajte v ogledu…

Smo že na letalu za Talin jeeee....pridružila se nam je tudi že Grška skupina. O kako smo bili veseli, ko smo se spet videli.

Pa smo prispeli v Estonijo in našo Vilo Čara, ker smo preživeli čudovitih 7 dni.

Jupi...še sreča, da smo v otroškem kampu, da se lahko tudi mi veliki otroci gungamo.

Uživanje v peščeni plaži, ampak bil je mraz. Meni to vreme liči zelo na Nizozemsko vreme, vedno piha neprijeten veter.

Eni smo pa utrujeni...ne bote verejli cela plaža je bila polna podobno našim otroškim peskovniko. Pa je bila klopca tako mikavna, da smo morali probat, če je udobna.

Uff...tale podvig me je pa zelo zmatral, komaj sem na te skale zlezla.

Eni norci smo uživali tudi ob kopanjem v prijetno hladnem morju...smo vsi preživeli....

Sami smo si tudi naredili svoj Wellnes...smo poskusili in nam je dobro uspelo...no tudi telovadba je lahko užitek.

Tudi sami smo poskusili, kaj vse lahko nardimo, če nam nekdo zaveže oči....pa naredim kvadrat...

Pa še peščeni grad...seveda skupinski duh....

Ogledali smo si tudi prčudovit Talin...mene je najbol navdušila spet kot ponavadi cerkev...pač jaz...

Plesna delvnica...prava uživancija za predzadnji dan...smo hip hop plesali...

Sedaj pa še profesionalec, mi je kar dih zastal...ne počnite tega doma....
Naše veliko presenečenje, doživeli smo obiska Andraža z mamico in očijem...Kako so otroci luškani...

Naš najbolj živahen član...Jakob...sin od estonske voditeljice...

Kot vedno je vsega prehitro konec in tudi našega Enjoyble life se je prehitro zaključil. Jaz pa sedaj mislim že na nov podvig, saj že vsi veste...priprave za USA so v poplnem teku.

Vam pa želim, da uživate do naslednjega posta in lep pozdrav od vaše izgubljene Metka....