VESELI PRAZNIKI....

Pa sem preživela lepe Božične praznike, ki so bili posebni, saj so bili tipično Ameriški. Seveda malo podobni našim.

V ponedeljek na Božični večer sem delal zjutraj tri ure. Sem pomagala urediti otroke za praznično družinsko fotografijo. Potem sem šla z družino na slikanja. Potem pa me je moja host mama prosila če grem v pekarno dvigniti nekaj podobnega našim žemljam.

Potem sem si vzela čas zase in si privoščila kosilo, seveda meni ljubi restavraciji..Panela Bred.

Potem pa so sledile priprave za zvečer. Uredila sem še zadnje malenkosti na mojih darilih. Potem, pa sem se uredila za h Božični maši. Tukaj nimajo polnočnice, ampak je bila maša že ob štirih popoldan. Šla sem skupaj z našim ta starejšim fantom, tam pa smo se srečali še z našo babi in ostalimi. Po maši pa smo odšli na večerjo h bratu od host mame. Je bilo prav lepo in v družinskem vzdušju. Seveda, ko sem prišla domov sem bila direktno za v postajo, ampak sem še pomagala host staršema vsa darila zložiti pod smrečico.

Odločila sem se tudi, da svojo Božično darilo dan kar na Božični večer. Vem, da imate moja host starša rada okrasne ptičje hišice. V ustvarjalni trgovini sem našla leseno hišico in potem sem jo pobarvala. Dodala sem še voščilnico. Je bilo ganljivo, da smo tudi solzico potočili.

Na Božični dan se je vse začelo dogajati že zelo zgodaj zjutraj. Ob 7.15 so že otroci čakali na stopnicah in bili pripravljeni. Seveda najprej so stekli v teve sobo, kjer na kaminu visijo nogavice in najprej smo odprli nogavice. Tudi jaz sem imela svoji. Noter pa sem dobila baterijo, čaj, sladkarije in nogavice. Po tem dogodku smo šli v drugi prosto, ker je pod Božičnem drevescu čakalo več daril. Seveda je za Američane znano, da znajo tudi pretiravat. Vsega je več kot pri nas. Otroci dobijo dosti daril. Tudi men je Božiček obdaroval. Sem dobila rdeč in črni termoflis, pižamo, denar za čevlje, kozmetiko, šal, torbico in sezonsko karto za zabaviščni park. Sem bila ful presenečena, da sem toliko dobila. Saj veste pri nas je eno darilo.

Potem je bilo potrebno pospraviti in pripraviti hrano za kosilo. Saj ob 11 je prišla skoraj cel družina od host mame. Host mama ima 6 bratov in sester. Najprej smo uživali pri hrani. Potem pa spet čas za darila. Najprej so se otroci obdarovali med sabo. Saj ima babica kar 18 vnukov. Potem pa še babičina darila. Tudi jaz sem dobila darilo od nje. To je pa lesena škatlica s kolekcijo čajev.

Zvečer pa so prišli še družinski prijatelji in smo imeli Božično večerjo. Miza je bila res obložena in prav okusna hrana. Si imel izbiro, kar si si zaželel. Najbolj pa sem bila spet vesela želeja.

Tako preživela sem čudovite Božične praznike z mojo družino. Lahko povem , da sem ob koncu dneva bila prav utrujena in se mi je počitek prav prilegel.

Vaša izgubljena Metka

VOŠČILO......

Tok, tok...in prazniki so tukaj...
Želim vam, da bi bili topli in v družinskem vzdušju...

Vesel Božič
ter
srečno Novo leto 2008!

Vaša izgubljena Metka

ZABAVEN TEDEN...SMUČANJE...

Ta teden je bil spet pester. Še predvsem ponedeljek je bil pester. Moje potovanje iz Bostona je bilo grozno. Prvič v življenju so mi odpovedali avtobus. Pomembno je da sem se vrnila.

Začetek tedna sem malo lenarila, sem potrebovala počitek. Napisal sem še zadnjo novoletno voščilnico in jo tako v sredo odnesla na pošto. Sem imela pa zelo počasno vožnjo do pošte. Saj je pričelo snežiti in se je sneg prijemal cestišča. No vozila sem kot pol, pa me ni nihče prehitel. V Sloveniji bi me že vsi preskočili.

V četrtek sva odšle z Lili po Božičnih nakupih, ampak je bilo obupno. Punca je bila nekaj bolna in zelo tečna. Se ji ne da dopovedat, da če je bolna naj ostane doma. Pa saj me lahko naleze in jaz ima doma devet otrok, ki nebi radi bili bolni za Božič.

V petek, pa sem po službi odšla v Seratogo. Najprej v mojo ustvarjalno trgovino. Sem rabila material za mojo Božično drevo. Potem pa sem se srečala v nakupovalnem središču z puncami iz Thailanda. Jaz ful uživam v njihovi družbi. Lili pa jih nemara pravi, da preveč v njihovem jeziku govorijo. Ampak jaz jih čisto razume, ker vem kako bi jaz reagiral ob tej situaciji. Potem sem se jim pridružila pri večerji in na koncu za posladek smo zaključile še s sladoledom. Smo prav uživale in se nasmejale. Najtežji del pa je bil najti parkirni prostor v centru Saratoge, saj je bil petek zvečer, ampak mi je po dve poizkusom uspelo.

V soboto pa sem si privoščila rekreacijo. Vsa zanima kakšno. Odšla sem smučat za celi dan. Bilo je noro. Zjutraj sem odšla z našimi tremi otroci, ki imajo vsak vikend trening. Smučišče je res dobro urejeno. Tako sem se tudi potolažila, saj vem da ste nekateri uživali na smučanjem v Italiji. Imaš na izbiro različne proge, seveda za različne smučarje. Seveda sem imela tudi krstni padec. Sem bila sam kriva, sem pred enim zavojem prehitro pripeljala in pristala na riti. Vam pa povem, da tudi v ZDA ne grem smučati brez čelade. Sem, pa lahko srečna, ker mi je družina posodila vso opremo. Razen pancerje sem prinesla s sabo. Vem, da bi še katera Au Pairka smučal, ampak nima opreme. Moja družina, pa je čisto smučarska. Vsi v družini smučajo. Otroci, ki so v smučarski ekipi ful dobro smučajo. Najbolj me je presenetila 8 letnica.

Današnji dan pa sem si privoščila lenarjenje. Najprej sem dokončno okrasila svoje Božično drevo. Potem pa sem se spravi odpisat vse e-male in napisat bloge. Vmes sem še govorila s svoj družino dve uri. Pa seveda si privoščila popoldanski počitek.

Tako sedaj pa moj prvi Božič v ZDA. Vse je v pripravah na to. V naslednjih dneh vam bom poročala kako tukaj proslavljajo Božič. Bom imela pa zelo pester teden.

Bodite lepo in uživajte…

Izgubljena

BOSTON....

Seveda si je treba tudi kaj ogledat in ne samo posedati doma. Saj sem zato tudi v Amerika, da kaj lepega vidim.

Prejšnji vikend sem preživela v čudovitem mestecu Boston. Saj je eno starejših mestec in ni tipično Ameriško ali pa tudi.

Boston je le dobre štiri ure oddaljen od mojega prebivališča. Seveda, če greš z avtom. Jaz pa sem se na pot odpravila s avtobusom in mi je malo dalje vzelo. Pa še zamenjati je bilo potrebno avtobus v Albany. Tako, da po šestih urah potovanja smo le prispeli v Boston oz v predmestje Bostona. V mestece Newton. Tukaj naju je čakal družina oz mama, pri kateri sva bile čez vikend.

Kako sva prišle do te družine. Na pot sem odšla z Lili Au Pair iz Rusije. Punca res nima sreče. Preden je prišla sem si je našla družino in to je ta družin, ki sva jo obiskali, ampak se je zataknilo pri njeni VIZI in ji o prvem poizkusu niso odobrili VIZE. Tako je morala zamenjati družino in si je našla družino v Seattlu, katero je pa zamenjala in prišla sem, ampak punca na žalost tudi od

tukaj kmalu odhaja. Saj jo bodo zaradi ne izkušenj pri vožnje morali ponovno zamenjat.

Tako sva ta vikend preživeli pri družini, ki pravi Lili, da je njena sanjska družina. Res so prijazni, da so naju sprejeli. Imajo čudovito hišo in dva čudovita otroka.

V soboto zjutraj smo najprej skupaj zajtrkovali. Tipičen ameriški zajtrk…palačinke. Njami so bile prav dobre.

Potem pa sva nestrpno čakal še pet Au Pair in Manchestera. Eno sem spoznala na moji orientaciji v New Yorku in ko sem ji rekla, da grem v Boston je bila takoj za akcijo, da se vidimo. Saj je Boston le eno uro oddaljen od njih.

Takoj, ko so prišle smo se odpravile, do železniške postaje. Lahko bi dejali podzemne železnice in odšle novim dogodivščinam naproti.

Tako smo se približno pol ure vozile do naše izstopne postaje, ki je bila Pask st. Tam pa smo mogle najti pot do Fanvel Hall. Feanvel Hall je področje, ker je odprta tržnica in najbolj obiskan del v Bostonu. Seveda brez mojih knjig nebi šlo. Še sreča, da me je naša Vesnica tako dobro opremila s vodiči. V tem delu pa tudi stoji lepo lično okrašeno božično drevo. Saj tukaj že začetek decembra vse okrasijo.

Najprej smo si privoščile kosilo. Saj nas je zeblo in smo bile že sestradane. No kosilo je bilo čisto tipično ameriško, pač Mc Donals.

Potem pa smo poiskale Trolly bus, ker smo se popeljale po mestu Bostonu. Je bilo kar precej mrzlo in je bila to super odločitev. Le več časa bi morale imeti, da bi lahko izstopal in vstopale nazaj. Smo pa videl le dosti. Predvsem stari del mesta. Lepe mostove, ogromne stavbe, tudi stare stavbe…Pa izvedele dosti zgodovine o tem mestu.

Tako tudi nismo imela čas obiskati Aquarium. Upam, da se poleti vrnem in si vzamem čas za ogled ribic.

Po končani turi smo se od punc iz Menchesetra poslovile, ker so morale nazaj proti domu. Saj so imele uro kdaj morajo priti nazaj.

Moja največja želja pa je bila videti slavnostno univerzo Harvard. Seveda si je Lili tudi želela tega, ker kod izgleda vse sanjamo o tej univerzi.

Se spolnite filma BLODINKA S HARVARDA. Evo blondinke, ki je obiskala slavnostno univerzo in je bilo treba narediti tudi nekaj slik, ker seveda niso resne. Pa saj sem blondinka.

Po tem sva še malo šele po trgovinah. Se lahko pohvalim, da ima medvedka z napisom Harvard. Seveda črnega medvedek.

Potem pa pot nazaj, do najine družine. Večer pa sva preživele z otrokoma. Smo seveda gledali otroški filmom. Se pa tudi nasmejali.

Tukaj je ž nedelja in počasi se bo treba vrniti nazaj v Queensbury.

Za ta dan je bil plan preživeti z družino. So naju povabili na posebno praznično kosilo.Zakaj praznično, ker je prišel Božiček. Predvsem je bilo namenjeno otrokom. Bilo pa je ogromno okusne hrane in že skoraj nisi vedel kaj bi jedel.

Tako ura je hitro tekala in bil je čas da gremo na avtobus. Tukaj pa so se začeli zapleti. Saj je bila v nedeljo snežna nevihta in so zaradi varnosti odpovedali vse avtobuse. Super! Meta, kot Meta je to že predvidevala, ampak ko se je to zgodilo me je pograbila panika, saj sem v ponedeljek delala. Tako smo iskali variante, da bi prišle v nedeljo domov, ampak jih nismo našle in smo obstale za en dan.

Naslednji dan smo ob 7.30 imele avtobus, ki je na srečo bil, ampak problem je bil, ker som imeli povsod zamude. Tako sva mesto ob 13 bile doma ob 15 uri. Seveda tako ko sem prišla domov je otoke zanimalo zakaj sem šele prišla. Potem pa delo.

Sem pa lahko srečna, da ima družino, ki me je razume in niso kopmlicirali zaradi tega. So pač dejali,d a bomo vedeli za naslednjič, ko bo takšna vremenska napoved.

Bodite lep in uživajte…

Izgubljena

DRAGI SMUCARJI...

Vsi moji, ki jutri zjutraj krente v Italijo na smucanje. Zelim vam nor in fantasticen vikend. Naj bo polen dobodivscin na snegu. Seveda se mi pazite. Naj bo tako noro kot vsako leto.

Vedite, pa da bom pogresala ta nas teden, ker je zame smucanje in druzenje z vami nekja fantasticnega.

Sem v mislih z vami!

Rada vas imama!

Vasa izgublejna Metka

SVETI MIKLAVŽ....

Prav lepo je gledati navdušenje v očeh otrokov in seveda presenečenje. Saj tega niso pričakovali.

Odločila sem se, da svojim otrokom dam darilo za Miklavža in ne za Božička, ker bodo dobili ful daril.

Tako sem se spravila po nakupu devetih daril. Je bilo naporna najti. Saj veste različne starosti različni interesi. Potem je bilo potrebno napisat razlago kdo je Miklavž. Napisal sem ga v obliki pisma.

Tako v četrtek sem jim pripravila darila na mizo. Potem pa sem zjutraj prišla v kuhinjo in zagledala presenečene obraze.

Evo povem vam da je moj namen uspel in sedaj vejo kdo je Svet Miklavž. Vidite širim zanje o Sloveniji.

Upam, da ste bili kaj pridni in je tudi vam kaj Miklavž na krožnikih pustil. Jaz sem dobila danes paket od moje žlahta iz Ohia. So mi za Miklavža poslali darilo. Vas zanima kaj. Potico, kraš čokolado in angelčka iz čipk za na drevo. Čisto slovensko. Veste kako z užitkom sem se lotila potice. Njami…

Bodite pridni, da vam Božiček kaj prinese…

LP,

Metka

SNEŽNI IN MRZLI DNEVI.....

Sedaj pa sem že malo ne resna. No ni tako hudo, malo mi je časa zmanjkalo, pa toliko vam ima za napisat.Pa napišimo najraje za čas nazaj. Seveda sem vam sedaj dolžna kar deset dni mojih dogodivščin.

Sobota 1.12.2007 je bila zelo pestra. Zjutraj sem se najprej odpravila v Saratogo, ker sem se dobila s puncami z Thailanda, ter smo šle najprej gledat košarko, ker so od ene otroci igrali. Kosilo pa smo uživale v Azijskem bifeju. Njami je bila dobra hrana.

Potem pa sem pohitela domov, spravila stvari skupaj in je že prišla mama od Donne po mene. Potem smo šli najprej v cerkve. Zraven je bil še starejši fant, naš 16 letnik. Po maši smo šli na pizzo. Potem pa še na Božični koncert. Smo se odpeljali v eno prijetno mestece, le škoda da je bila noč.

Prespala sem pri babici. Vam povem, kakšno čudovito hišo ima in ful lepo okolico. Živi ob jezeru. Poleti je menda tam čudovito. Saj bom videla kako zgleda. Ima svoj pomol in se da kopat tam. Je…V nedeljo po zajtrku naj ju je babi odpeljala nazaj domov.

Najprej smo imele s punce za nedeljo plan iti v Albany malo po božičnih nakupih, ampak nam je vreme prekrižalo načrte, ker so napovedovali sneg. Tako smo nakupovale le v Saratogi. Meta si je kupila skibuce, tukaj jih potrebujem za rajanje v snegu s svojimi otroci. Vas zanima barva. Pa saj vete, da so rdeči.

Tako pa je sem dočakal prvi sneg. Otroci so ga bili najbolj veseli. Saj v ponedeljek 3.12.2007 niso imel zaradi snega šole. Tukaj zaprejo šole če je dosti snega. No saj ni bilo kaj dosti snega, ampak napoved je bila da bo še celi dan snežilo. No otroci se niso pritoževali.

Preživela sem kar mrzel in zabaven teden. Tudi srečanja Au Perovk z naše regije sem se udeležila. To ima vsako sredo. Naj se pohvali, da mi je prvič v življenju uspelo bočno parkirat. Jeeeee…

Pa smo spet pri vikendu. V petek so bili spet vsi otroci dam so imeli fraj dan. Pa saj smo se imeli kaj lepo. Smo pekli piškote in ful uživali pri peki. Po službi pa sem odšla s osem letnico h skavtom. Ja, tudi tukaj sem našla skavte. Smo imeli filmski večer, delali smo Božične okraske, okrasili Božično drevo in imeli večerjo. Zelo pa mi je zanimivo, koliko delajo na dobrodelnosti. Posvojili so revno družino za Božič in so zbrali denar ter kupili darila zanje. A ni to lepo.

Potem pa sem odšla še na obisk k Lili in tam prespala. V soboto zjutraj pa sva šle najprej na trening njene vožnje. Punca je stara šele 18 let in ima velike probleme z vožnjo. Odšle sva v moj priljubljen kraj …knjižnico. Večer pa sem preživele z Nadio sva šle v kino. Gledale sva Ameriški ganster, ki ga priporočam iti gledat. Res da boste še nekaj časa čakali da pride h vam v kino. Vam pa povem da sem zdržala 2uri in pol. Saj Tea ve, kako je če sem doma gledal filme. Redno sem zaspal zraven. Zato me je vedno v kino vlekla, ker tam pa ne zaspim.

V nedeljo pa sem imela redno srečanje z Au Perovkam z moje organizacije. Imele smo se noro. Najprej smo imele pozen zajterk, naša koordinatorka se je ful potrudila. Potem smo izmenjale darila. Jaz sem dobila ful luškane uhane.

Izdelovale smo tudi Božične okraske. Pa saj vete, da v tem uživam. Sem bila potem radodarna in sem podarila puncam, ki jim ni bilo do izdelave.

Potem pa smo se šel še drsat. Ful je bilo noro. Sem doživela prvi padec. Še sreča,da je moja tazadnja mehka. Sem živa brez posledic.

No jaz sem kar daleč oddaljena od tega mesta ker smo se srečala, ampak mi ni bilo dolgčas. Sem v Saratogi pobrala punci z Thailanada.

Kot vidite mi ni in ni dolgčas. Mi toliko dogaja, da koma uspem vse napisat.

Uživajte v zimskih dnevih, naši so že kar hladni. Tudi -13 že imamo.

LP,

Metka

TEA IN PIKA...

Dragi moji slavlenki!

Tea in Pika ob vajnem obsebnem prazniku vama tudi tukaj čez lužo želim vse naj,naj in naj se vam izpolnejo naj bolj skrite želje.

Naj bolj pomebno pa je, da uživata v vsakem trenutku vajinega življena!

Rada vaju ima,
Metka

MALO BOLAN TEDEN....

Tedni hitro minevajo in meni čas zelo hitro beži. Ta teden ni bil kaj zelo posebnega ali pač tudi.

V nedeljo sem šla z Lili in njeno host mamo malo po trgovinah. Punca je še zelo mlada in ima probleme z vožnjo. Ji njena host mama še ne zaupa avto. Sej jo čisto razumem, saj je stara šele 18 let. Vam povem, da so bili nakupi zelo zabavni. Smo najprej šle v ustvarjalno trgovino in jaz obožujem to trgovino. Sem dobila material za izdelavo Božičnega darila za moja host starša. Lahko povem, da smo preživele zanimiv popoldan.

Teden je minil delavno in malo bolna. Sem v sredo staknila nek prehlad. Ne sprašujte kako naporno je bilo delati popoldan, ko sem bila jaz direkt za v posteljo. Tako sem šla spat že ob sedmih zvečer. Prej se je prišla pa še Helga prejšna Au Parovka pri tej družini poslovit, ker je v četrtek odšla nazaj v Nemčijo. Mi je bilo malo žal, ker nisem mogla zvečer še na srečanje Au Perovk.

V četrtek zjutraj sem se počutila malo bolje, čeprav me je grlo še kar bolelo. Imam pa s sabo neko tekočino za grlo. Vam povem da je čudežna le zelo neprijetnega okusa in potem še par ur nimaš okusa. Pa še mojo host mamo je skrbelo zame in mi je dal eno zelo močno tableto. Tako, da sem preživela že boljši dan.

Evo pršel je petek in jaz sem se počutila že bolje, čeprav vem da tak prehlad traja nekaj časa. Z malima dvema smo šli malo ven. No za Američane je sprehod tudi v trgovskem centru in lahko vam povem da smo z malima dvema prav uživali. Pa še Božička smo videle.

Sedaj vam pa povem zgodbo, kako v Ameriki priti do zdravil. Rabila sem zdravila za svoj prehlad in sem vedela kaj rabim. Smo jih našla, ampak potem pa se zatakne. V Ameriki imajo pravilo, da brez dokumenta tudi zdravil brez recepta ne dobiš. Jaz dam svoj vozniško in veste kakšen začuden pogled je imel prodajalec..Kaj je pa to?..Še sreča ima vedno s sabo fotokopijo potnega lista in ne boste verjeli s fotokopijo potnega lista pa je le šlo. Tukaj je pravilo, da zmeraj ko kupiš zdravila morajo tvoje podatke vnesti v računalnik. Lahko povem, pa drugo skrajnost, ko pa sem iskala nekaj podobnega našemu Neuangino, pa to najdeš takoj. Le da je smešno, ker so to po njihovo bomboni, ki imajo dodan zdravilni učinek. V tem svetu te preseneti veliko reči.

Zvečer pa sva z Lilijo odšle malo ven. Včeraj je ona vozila in jaz sem se počutila na sedežu isto, kot moja mami pred leti, ko sem jaz imela tako kratek časa izpit. Punca bo še dolgo časa rabila nekoga, da bo zraven nje in še ne pozna pot dobro. Ah saj bo. Je pa res da je tukaj vse drugače kot pri nas. Ogromno imajo stop znakov, počasneje vozijo, njihovi semaforji pa visi nad tvojo glavo….no že zame je ves drugače.

Dragi moji prihaja moj vikend, ki pa izgleda, da bo kar pester in vam obljubim da bom pridan in vam bom poročala.

Želim vam lep vikend in uživajte…

Vašo izgubljeno bitje čez lužo…