nedelja, 25. november 2007

PRAZNIČNI TEDEN....


Ta teden je bil v znamenju Thanksgiving- Zahvalnega dneva. Že celi teden so potekale priprave glede tega.

Moji otroci so imeli le dva dni šole in tri dni fraj. Tako, da sem bila v sredo in petek doma z devetimi otroci. Vam povem, da smo se imeli prav lepo. V sredo smo pekli pecivo in barvali purana. V petek pa izdelovali živalce.

V četrtek, pa sem bila fraj saj je bil Zahvalni dan in sem ga preživela z družino. Dopoldan sem pomagala pri pripravi hrane ter gledala thanksgiving parado, ki je potekala v New Yorku. To je tipično za Američane, da ta dan dopoldan gledajo parado. Poldan, pa sem se z družino odpravila na večerjo h babici. Babica živi v ful lepe okolju, saj je ob Lak Gorge. Res lepo. Polno vode okoli.

Vas zanima kako je izgledala praznična večerja in kaj vse smo jedli. Evo tukaj je hrana in bila je njami:
- puran
- kruhov nadev
- pire krompir

- sladek krompir
- špinača
- žele z borovnic
- mafini
- kruh

- koruza

- pite
- piškoti

No uglavnem smo preživeli praznik z ogromno hrane. Pred sladico pa smo si ogledali film Božiček 3.

Tukaj se z naslednjim dnevom po zahvalnim dnem začne božična mrzlica in črni petek. Črni petek je dan za trgovine saj imajo povsod vse znižano. Nekateri že mrzlično začnejo pohod zgodaj zjutraj. Jaz sem že takoj rekla ne hvala in še delal sem dopoldan.

Potem pa sem šla le po nakupih. Najprej v svoj najbolj priljubljeno trgovino s cunjami Aeropastale. Obožujem to trgovino, ker imajo res nore cunje glih zame. Saj veste, da sem kar izbirčna in da včasih ni super z mano po trgovinah hoditi. No jaz sem po treh urah imela zadosti trgovin in sem šla domov.

Sobota pa je bila zelo naporna. Zjutraj sem s host mamo in še dvema otrokoma odšla na otroško prireditev, kjer sem pomagala kot prostovoljka. Zbirali smo denar za posebno šolo. Nekaj takega kot naš ZUIM. Dali so me v ustvarjalno delavnico in sem izdelovala anglečeke. Noro je bilo. Pa še delovno terapevtko sem spoznala, ki mi je pustila svoj kontakt. No moji host mami je pustila kontakt.

Poldan pa je bil velik dan za moj 8 letno punčko, ki mi povzroča največ težav. Sem ji obljubila, da jo peljem drsat, če bo pridna celi teden. Seveda se ji je to posrečilo in sva odšle in sva ful uživale. Zraven je še odšla druga Au Parovka Lili z njeno punčko. Po končanem drsanjem pa smo šli še h Au Parovki Lili domov, da sta se punčki še malo igrali.

Danes je pa nedelja in grem s Au Perovko Lili in njeno host mamo po božičnih nakupih.

No vidite, da mi ni dolgčas in sem se že ful uživala v Ameriško življenje. Sedaj vam tudi povem, da bolje razume Ameriške filme.

Vam pa seveda želim lep dan in uživate do naslednjič…

LP,

Metka


petek, 23. november 2007

ALBANY


Vse drugačno, kot Evropska mesta, ampak tudi vredno ogleda in pozornosti. Prvi vtis vse stavbe so večje kot pri nas. Včasih ti skoraj zastane dih, ko
zagledaš velikansko stavbo pred sabo in je ne dobiš v objektiv svoje majhne kamere.

Albany je glavno mesto New York države in je od kraja kjer prebivam oddaljeno dobro uro. Zanimivo je to, da Albany ni največje mesto v državi, ampak je New York.

Za vsa mesta v ZDA je značilno, da imajo svoj simbol, ki predstavljajo to mesto. Simbol Albani je jajce.

Seveda je mesto veliko tako sem videla le delček. Tako smo se punce odločile saj nas je bilo kar osem, da si gremo ogledat muzej New York države. Saj večina ve da Meta obožuje muzeja. Zelo zanimivo je, da je muzej brez vstopnine.

Sam muzej prikazuje različne stvari. Je pa tudi ogromno slik in eksponatov namenjeno največjemu mestu New Yorku.

Men pa kot vedno nekaj prevzame. Sedaj me je prav šokirala soba, ki je predstavlja dogajanje 11. septembra. Tukaj je še vse tako živo in dosti spominov.

Seveda smo na koncu ugotovila, da je muzej prevelik da bi si ga lahko ob enkrat ogledala in da bomo mogle še enkrat na ogled.

Seveda po ogledom smo punce postale lačne in se odpravile na kosilo. Nekaj se nas je privoščilo kitajsko hrano. Punce iz Tajvana pa so odšle v restavracijo z Tajvansko hrano.

Dan pa smo zaključile še v trgovskem centru, ki je res velik in so nam na koncu dneva že skoraj odpadle noge.

Bilo je lepo doživetje saj smo bile skupaj punce različnih držav in kultur. Pa naj nas naštejem Nemka, Rusinja, pet iz Tajvana in seveda jaz.

Bodite lepo in uživajte v življenju!

LP iz ZDA…

Metka

torek, 20. november 2007

SNEG JE....


Danes zjutraj pa sem doživela velik šok. Vstanem pogledam čez okno in nisem mogla verjeti. Ja tudi mene v Ameriki je presenetil prvi sneg. Jeeee…. Čeprav pa mi ni najbolj všeč, ker sedaj dežuje, tako da zna biti malo poledenelo. Joooo…

Nič jaz se moram spraviti pridna biti…bodite lepo…

LP,

Metka

ponedeljek, 19. november 2007

VSE NAJBOLJŠE,...



DRAGA BARBARA!


Čeprav sem daleč stran nisem pozabila nate. Moja draga pupa ob tvojem osebnem prazniku ti seveda želim vse naj, naj in naj se ti izpolne tista najbolj skrita želja!

Seveda pa ne pozabi uživati v vsakem trenutku svojega življenja!

LP iz Amerike,
Metka

sobota, 17. november 2007

SOBOTNO DRUŽENJE IN DRSANJE,....

Pa smo le prišli do današnjega dne sobote 17.11.2007. Se je med tednu toliko stvari dogajal, da sem komaj uspela vse napisati. Naj se pohvalim, da ima sedaj ameriško bančno kartico, mi je to moja host mam vse uredila.

Kaj pa se je danes kaj dogaja? Lahko povem, da veliko in da sem zelo utrujena. Zjutraj sem najprej imela malo pospravljanja svoje sobe in kopalnice. Potem je prišla moja canclerka na obisk, da se je pozanimala kako je kaj se ima z družino. Po 14 dne te obišče na domu.

Potem pa sem se odšla drsati še z dve Au Parovkam. Bilo je zelo zabavno, še predvsem zaradi tega, ker nisem drsala že kakšnih 15 let. No pa tudi veste kakšen štor sem na rolarjih. Tea saj veš, da če tebe ni se ne spravim na rolarje. Tako, da najprej sem se držala kot klop stene, potem pa sem se le opogumila in šla na sredino. Noge pa so se mi tresle, kot enemu pijancu. Bilo je tudi zanimivo gledat Au Parovko iz Paname, ki je prvič stala na drsalkah in videla led, ampak ji je kar šlo. Le strah jo je bilo da bi padla. No jaz sem tudi skoz sanjala, da bi rabila čelado. Pa saj me poznate, da sem skoz plava, ampak preživela sem drsanje brez padcev in modric.

Dan pa smo zaključile še malo s pohajanj po trgovina. Jaz pa sem se še odločila, da bi rada jedla pravi kruh in odšla sem na večerjo v Paenala bred. Tam imajo tudi odlično kremno brokolevo juho.

Sedaj pa me čaka še tuš in spanje…saj je jutri nov dan in nove dogodivščine…se vam spet kmalu javim.

Pa,pa,…

PETEK IN SKAVTI....


Teden hitro beži in že je tukaj petek 16.11.2007. Že dopoldan je bil dan prav zanimiv. Spraševala sem se kam naj grem s punčkami, saj je bilo za park premrzlo in je rekla host mam naj grem z nima v nakupovalni center in evo sem ju uredila in gremo. Seveda brez vozička ne gre. Mi pa je zelo všeč, da ima takšen voziček, ki je namenjena za dva otroka. Lahko pa povem da sta bili zelo pridi in da sta tudi izmenično najprej ena in pol druga maširali po trgovskem centru.

Popoldan pa sem s host mamo odšla na skavtsko ceremonijo. Ja spet sem našla skavte. No tukaj tako, da veste imajo tudi več organizaciji in dve naši punci sta pri Girl scout. Včeraj pa so imele ceremonijo ob prihodu novih članic. Zakaj pa nebi šla tudi to gledat. Če bo vse posreči, bo kdaj lahko tudi na kakšno aktivnost odšla z njimi. Bilo je zelo zanimivo in sem našla nekaj podobnosti z našimi skavti.

Potem pa smo dan zaključili še v trgovinah. Saj Američani obožujejo nakupe in trgovine. Sem pa tudi zase našla zelo mehko in toplo pižamo iz termoflica. No na mojo veliko žalost so imeli izbiro le roza in bele barve. Tako da sedaj ima roza pižamo z opicami, veste kako sem čedna v nje.

Večer pa sem zaključila s sladoledu in klepetanju s host starši ob kaminu.

Uživajte,

Pa,pa,…


PARKI....

Pa recimo še besedo o Ameriških parkih. Lahko povem, da se vedno veselim dneva, ko lahko preživim trenutke s svojimi otroci tam. Pa tudi vem , da sta moj dve punčki, ki jih ima doma dopoldan zelo veseli, da lahko gremo pa,pa z avtom.

Kaj me pa še najbolje navdušuje, da so parki lepo urejeni in imajo prostran prostor z igrali za otroke.

Park, ki ga obiskuje jaz se nahaja v Glens Falls in je v bližini mesteca, ker jaz živim. Park ima potek za sprehajanje, jezero v katerim se nahaja kar dosti rac ter tudi prostor za piknik in prostor z igrali.

Me pa še preseneča en stvar, ker pri nas to vidiš redko, toka pa jih je ogromno in to so veverice. Povsod jih je tudi okoli naše hiše.

Me pa je v sredo presenetila en veverička, ki mi je v parku prav pozirala in se nastavljala. Joj kako so luštne in toliko jih je.

Sredo sem zaključila tako, da sem najprej šla na lov za iskanje svojega mobilnega telefonom, ki se je le dobro končalo Potem pa še na srečanje z ostalimi Au Parovkam iz naše regije.

Bodite lepo pa,pa…


MESEČNA SREČANJA,....


Vsak mesec ima tudi srečanje s svojim Cunslerjem. Tako sem imela v torek 13.11.2007 srečanje zvečer. Vas zanima kdo je cunsler? To je oseba, ki ti v leto, ko prebivaš v Ameriki pomaga in ureja stvari z družino. Mesečno pa se srečuješ z njo in poveš kako se imaš. Ti pa tudi da vse informacije glede šolanja, prostovoljnega dela in še in še. Pa seveda tudi ostale Au parovke iz tvoje agencije srečaš.

Moja canslerka živi kar daleč stran. Saj je Clifton Park oddajen zame 45 minut in še vožnja je zelo nezanimiva saj je pot skoz po avtocesti, ampak jaz sem si že v Queensbury pot malo popestrila. Sem imela težave z lučmi na avtu in ko sem jaz to ugotovila in želela iti nazaj domov, že vidim luči za mano in seveda kdo drug, kot naši prijatelji policaji. Samo moram reči da je bil stric policaj prav prijazen. Zanimalo, ga je če vem zakaj me je ustavil, moji dokumenti, potem še kje prebivam in še in še. Potem pa mi je še uredil luči in to je to. Prav prijazno. Potem sem pot nadaljevala do točke srečanja.

Srečanje je prav zanimivo. Saj sem tudi spoznala nova dekleta. Srečanje pa poteka tako, da najprej vzameš en kup listov z vsemi vprašanji in izpolniš eno anketo. Potem pa vsem dekletom cunslerka obrazloži vse te informacije. Potem sledijo še govori deklet, ki so tukaj preživele 1 leto ali 6 mesecev. Potem pa se še praznujejo rojstni dnevi tega meseca. Tako je kmalo čas za povratek domov na dolgo pot.

Ob prihodu domov sem svojemu host očetu poročala, kaj se mi je zgodilo in je dejal, da se še učim. Naslednji dan pa sva pogledal, kje so bili problemi.

Uživajte,

Pa,pa,…

LAKE GEORGE...


Ta teden je bil krajši. Seveda, kar se gre glede dela. Saj sem imela v ponedeljek 12.11.2007, fraj dan, ker je bil tukaj praznik Veterans Day.

Po kosilu sem se odpravila s Lili, do Lake Georgro. Bolj natančno do vasi Lake Georgre, ker se tudi prične čudovito jezero z istim imenom.

Lahko vam povem, da je bil dan kar precej hladen,ampak je bilo prijetno si vzeti čas in narediti krate sprehod ob jezeru. Saj te pogled na hribe kar nasmeji in ti da toploto. Poleti ljudje jezero iskoristijo za plavanje, saj imajo tudi čudovito plažo z mivke. Poleti pa je tudi dosti čolnov in bark na tem jezeru, saj je ogromo in si nisem zaplnila koliko milj je dolgo. Pozimi pa jezero pledeni in ga uporabljajo zakaj druge kot za drsanje.

Popoldan, pa sem imela na nek način kar praznično večerjo s svojo družino. Na obisk je prišel od host očeta oče ter njegova mama. Ne boste verjeli od host očeta babica je stara 95 let in izgleda prav super in zelo vitalno. Jo je pa zelo zanimalo iz kot sem in kje to sploh je. Me je pa tudi povabila na kosilo h nje da bova še več vedle.

Vam pa lahko povem, da se je moja babi začudila, da v Ameriko ljudje tudi tako dolgo živijo. Sme se pogovarjala o tem s host mamo in sva se prav nasmejali.

Tako lepo se imejte in ne pozabite uživati v trenutkih…

Pa,pa…


SARATOGA...


Nedeljo 11.11.207 sem preživela popoldan še z ostalimi
Au Parokam. Z Lili je Au Provka iz Rusije in živi blizu mene sva se odpravila na obisk h ostalimi Au Parovkam v Saratogo, ki je oddaljena od Queensbury 10-15 minut.

Saratoga ni tipično ameriško mestece. Liči zelo na evropska mesteca. Center Saratoge obdajo lične majhne trgovinice in restavracije. Po celem mestu pa so tudi kipi konj. Saj je Saratoga znan po konjih. Vsako leto imajo v poletnem času konjske dirke in imajo tudi poseben stadion za to.

Men najbolj pritegnejo, pa že od Nizozemske parki. V Saratogi imajo ličen majhen park obdan z malim jezerom. To je prostor, ker najdeš svoj mir, je pa tudi prijeten prostor kamor greš s svojimi otroci.

Dan pa sva z Lili zaključile še v trgovinah. Saj v Saratogi imajo zame mamljivo trgovino z ustvarjalnim materialom. Ja moja mami se bo spet odkimala z glavo. Spet sem našla nekaj zase.

Preživela smo lep nedeljski dan, ampak vikenda še ni bilo konec. Saj v ponedeljke sem imela fraj, ker je bil tukaj praznik Veterans Day.

Bodite lepo,

Pa,pa,..

sreda, 14. november 2007

DOGAJA SE VELIKO....



Kot veste bom svoje leto preživela v ZDA, natančneje v državi New York. Pa da vam še povem bolj natančneje nahajam se v Queensbury, ki je od glavnega mesta Albany oddaljeno dobro uro. Imam pa dobre 4 ure do Bostona , New York ter Motreala v Kanadi.

Okolica, ker živim je zelo podobna okolici, ker živim v Slovenji. Saj veste, kaj sem na nizozemskem najbolj pogrešala in to je pogleda na hribe. Tukaj mi tega ne primanjkuje, saj me obdajo. Imam pa 5 min
ut staran tudi smučišče. Tukaj tudi blizu mene živijo tudi druge Au Parovke z različnih koncev sveta Brazilija, Panama, Rusija, Nemčija…. Vam pa povem, da sem presenečena kako slabo Angleško znajo nemške Au Parovke, saj večina časa govorijo v Nemščini, saj jih je dosti tukaj.

Če vas zanima kaj se dogaja tukaj, pa si le vzemite čas in preberite malo moj blog.

Počasi začenja moje življenje v ZDA spominja na moje življenje v Sloveniji. Kot vedno meni dogaja in dostikrat sem konec dneva samo še za v posteljo.

Vas zanima kako sem prišla do svojega mobilnega telefona. Dobesedno katastrofa, ko sem prišla smo se pozanimali pri operaterju, ki ga moja družina uporablja in je bilo vse lepo in prav. Danes pa so dejali, da ne morem dobiti telefona na tak način in so povedali, da če ga želim moram toliko in toliko plačati in to je bilo okoli 400 $. Potem pa sva s mojo host mamo šle na net in skoraj več kot uro brskali in nič pametnega našli. Pa sva se potem odpravila s host očetom do trgovine, ker sva le našla nekaj kar je ugodno. To je približno tako kot pri nas mobi kartica, le da tukaj gre na minute. Pa še telefon sva našla za borih 14 $. Dobra stvar tega telefona pa je da lahko v Slovenijo pokličem po isti ceni, kot svoje prijatelje v Ameriki. Naj vam povem, da sedaj pa le ima telefon in sem mobilna. Pa saj sem tri tedne brez težav preživela brez telefona. Še dobro da ima internet.

Bodite lepo,

Pa,pa,…


sobota, 10. november 2007

KNJIŽNICA......

Danes sem se odpravila v knjižnico, ker vem da otroci obožujejo obiske knjižnice sem vzela dve punčki z mano.

Prva stvar je bila kateri avto bomo vzeli. Smo se odločili, da gremo s mojim,ampak je prišel za mano moj host oče in dejal, da more nekaj popraviti na avtu in da naj vzamem drug avto. Razlika od mojega avta je v tem,da je ta avto avtomatski in seveda večji. Lahko bi rekli naš eno prostorec. Seveda tukaj v Ameriko redki vidiš kakšen mali Evropski avto in večina avtov je avtomatskih. Vam povem, da se ful užival v vožnji, saj potrebuješ le desno nogo, čeprav se mi je nekajkrat zgodilo da sem iskala menjalno ročico.

Za vse nas, ki radi hodimo v knjižnico pa je tukaj prav mamljivo. A vas zanima zakaj? Pri nas, ko se včlaniš v knjižnico potrebuješ vsako leto plačati članarino, ki pa včasih niso zelo visoke. Tukaj pa je izposoja knjig in ostalega gradiva zastonj ter tudi uporaba interneta. V ZDA nimajo dosti netcoffejev, ampak na srečo je v vseh knjižnica internet zastonj in dostopen vsem.

Popoldan pa sem spet malo odpravila v trgovino. Tukaj imaš na vsakem koraku trgovino, ampak kaj je zame najbolj smešno, da sredi novembra že vse diši po božiču. Ljudje kot nori kupujejo Božična darila. Seveda tukaj ne poznajo Miklavža.

Toliko bo za danes…bodite lepo in ne pozabite uživati…

Pa,Pa….


MOJI PRVI MAKARONI S SIROM....


Ste že spraševali, če sem že jedla slavne Ameriške makarone s sirom. Niso nič posebnega in tudi za pripravit so čisto enostavni. Včeraj sem sama pripravila svoje prve makarone s sirom in moji dve punčki sta jih z užitkom pojedli za kosilo.

Vas zanima kako se pripravijo. Greš v omaro, ker pri moji družini jih vedno imajo in poiščeš pravo škatlo. Potem pristaviš vodo in počakaš da zavre. V vrelo vodo streseš makarone iz škatle in jih kuhaš 8 minut. Med tem času si pa pripraviš za omako. Potrebuješ eno vrečko sirne zmesi, ki je dodana v škatli, eno žlico masla in 1 dlc mleka. Po 8 minutah makarone odstaviš in jih odcediš. Vrneš jih nazaj v posodo, dodaš mleko, maslo in sirno zmes dobro premešaš. Tako pripravljeni so za po strežeš. No zame je še vedno premalo sira, tako, da dodam na vrh še nariban sir.

S sabo sem vzela tudi eno škatlico cedevite, ker nisem imela več prostora v kovčku, na mojo veliko žalost gre cedevita že proti koncu, ampak ni samo moja krivda. Eden od moji otrok jo obožuje. Vsak dan pride in me vpraša če lahko do bi malo mojega vitaminskega napitka. Jaz pa sedaj ko bo kočana ta škatlica bom lepo počakala na kakšen obisk iz Slovenije in kakšno novo škatlico cedevite.

Še nekaj za našo Vesnico moja družina obožuje načo sir in sem tudi jaz zelo vesela, ker je vedno v hladilniku.


Tako toliko o hrani sedaj…upam da se vam ne cedijo preveč sline…

Pa,pa…

ponedeljek, 5. november 2007

VSE JE ENOSTAVNEJŠE...


Tile Američani so za nas prav posebni. Tukaj je življenje čisto drugačno. Vse je včasih ful bolj izi, kot pri nas. Že priprava hrane tukaj je ful hitra. Po moje brez mikrovalovne, ne bi znali živeti. Moja babi za nedeljsko kosilo porabi cel dopoldan. Tukaj pa je v eni uri vse narejeno.

Se mi pa zdi zelo zanimivo, kako nimajo problemov če pride na večerjo več ljudi. Vas zanima kako se lotijo čiščenja posode. Večinoma postrežejo s krožniki za enkratno uporabo in je stvar rešena. Potem gre vse samo v koš. Res tukaj se uporablja ogromno plastičnih, papirnatih stvari. Stvar, ki mi je res všeč so pa plastične vrečke. Približno take kot jih sedaj dobite na letališču. V te vrečke shranjujejo ve od hrane do igrač. Prav všeč mi je ko odvečno hrano dajo v to vrečko in v hladilnik. Tako prihranijo s prostorom.

Danes sem prvič šla sama z avtom. No avto, ki ga lahko jaz v prostem času uporabljam je na prestave na mojo srečo. Bilo je prav zabavo, seveda jaz nebi bila jaz če se na poti nazaj nebi izgubila, ampak sem le našla pot nazaj.

Počasi se privajam na novo življenje. Sedaj mi privajanje kar gratuje, ampak privajanja še ni konec.

Bodite lepo…

Pa,pa…


VIKEND....


Moj drugi vikend je za mano in je bil prav pester in zabaven. Sem spoznala dosti novih ljudi in dosti novih stvari.

V soboto je najprej sledilo mojo sobotno čiščenje sobe. Pa saj ni tako težko, ker moja soba na srečo ni tako veliko, kot ona v študentskem domu.

Po kosilu, pa sem se s host očetu odpravila na vožnjo avtomatskega avtomobila. To je prav zabavno, saj potrebuješ samo desno nogo in to je to. Všeč mi je ker imajo tukaj nižje omejitve hitrosti kot pri nas. Saj veste da ne maram hitre vožnje. Na primer na avtocesti je omejitev 100 km/h.

Moja prva vožnja je bila do smučišča. Res je zelo blizu, kakšnih 5 – 10 minut vožnje. Proga ki pa sem jo videla pa je podobna progi v Livigno tisti ker sem jaz z bordu rabila dol 45 min, da sem prišla dol.

Zvečer pa sem užival v nočnem življenju v ZDA. Sedaj, ko sem jaz prišla se tudi nekaj starih Au Parok poslavlja in ena je imela rojstni dan prejšnji teden in smo proslavljali. Najprej smo imeli večerjo pri eni od Au Parovk in potem smo odšli v Saratogo, ki je oddaljena 15 minut in tam najdeš klube. Samo tukaj je za vstop v klub potrebno imeti osebni dokument in 21 let. Takšen je zakon tukaj. Seveda Meta ne bi bila Meta, če ne bi imela problemov. Sem imela osebni dokument s sambo, ampak le mednarodno študentsko izkaznico in ni veljala za povsod. No na koncu smo le najdli klub, ker smo lahko vsi šli noter. Veste kaj mi je bilo najbolj všeč, da imajo tukaj zakon, da se ne kadi v zaprtih prostorih. Bilo je prav zabavno, spoznal sem dosti ljudi in seveda Au Parovk. Zanimivo je da v tem okoliš, kot sem jaz so nekatere Au Parovke stran tudi uro.

Seveda vikenda še ni bilo konec. Tako je prišel nedeljski dan, ki je bil pa tudi pester. Zjutraj me je host babica prišla iskat in smo šli skupaj h maši. Bilo je zabavno. Čist drugače, kot pri nas. Saj so včasih maše zelo dolgočasne. Tukaj pa je vse hitro minilo. Po maši smo šli še na kosilo. Kaj mislite, da je bilo to druge, kot Mc Donals.

Potem sem si pa jaz privoščila popoldanski počitek, mi je prav pasal. Sem bila malo od sobote še utrujena.

Zvečer pa smo imela z mojo družino good bye večerjo za Helgo. Hrana tukaj je čisto drugačna. Vse je sladko, mastno in hitro pripravljeno, ampak se je host mam ful potrudila in naredila odlično večerjo. Te je bil piščanec z sirovo omako in brokoli, testenine in kruhov nadev (takšen, kot ga pri nas damo v polnjenega piščanca), solato, sveže pečeno kruh in za sladico čokoladna pita. Tukaj imajo sladic ful okusne, čeprav včasih preveč sladke.

Tako sem zaključila svoj drugi vikend, ki je bil prav zabaven. Sedaj pa me čaka nov delovni teden.

Popoldan bom dodal še kakšno slikico. Imam malo problemov z baterijami. Saj polnilec je pravi, samo baterije nočejo delat. Treba priti do drugih.

Bodite mi lepo.

Pa,pa,….


sobota, 3. november 2007

USTVARJANJE....


Pa je za menoj prvi delavni teden in seveda prvo plačilo. Sem, ga bila seveda zelo vesela. Seveda tudi zaradi tega, ker sva bila popoldan po moje delu zmenjene s Helgo (prejšnjo Au Parko v tej družini), da greva v Saratogo v ustvarjalo trgovino.

Vsi, ki me poznate veste koliko mojega denarja gre za ustvarjali material in da me naša mamica včasih ima že zadosti, ker vsak teden kaj novega prinesem in že ne najdem več prostora v omari z ustvarjalnim materialom. Seveda s sabo nisem vzela dosti in sem potreboval oddih v ustvarjalni trgovini. Sedaj sem prišla do stvari za Božične voščilnice in za kakšna mala darila. Mislim, da bom to trgovino tako pogosto obiskovala, ko našega Prometeja.

Saratoga pa ni oddaljena tako daleč od mojega sedanjega prebivališča, kakšnih 10 do 15 minut. V kilometrih pa ne vem, ker tukaj uporabljajo milje.Kaj me pa najbolj preseneča na cestah tukaj, pa so ogromni tovornjaki. Moja mamica se verjetno spolni mojega kamiona iz Lego kock. No take kamione jaz srečujem tukaj, kot je ČRNA MAČKA, kamion iz lego kock.

Po trgovini, pa sva odšle s Helgo še v Clifton Prk, ker mi je pokazal hišo kje stanuje naša zastopnik. Ker bom imela vsak mesece srečanje z njo in ostalimi Au Parovki.

Dan pa sva zaključili v Helgini najljubši restavraciji in na mojo srečo to ni Mc Donals, ampak nekaj čisto drugačnega in ni tipičen fast food. Tam imajo odličen kruh, res on ta prav s škorjo. Ker tukaj imajo podoben kruh kot Nizozemci in večina vas ve, da tega kruha jaz ne maram.

Tako petek se je zaključila, danes pa je nov dan in nove dogodivščine. Se slišimo kmalu.

Pa,pa….


HELLOWEEN.....


Pa sem dočakala prvi praznik, ki je tipično Ameriški in ga jaz pri nas ne maram, saj ni tipično naš.

Seveda ste že zelo hitro ugotovili zakaj se gre. To je seveda Noč čarovnic. Zame Evropejko je to nekaj novega in neobičajnega. Saj pri nas praznujemo ta čas najbolj žalostni praznik v leto.

Vas zanima, kako tu to zgleda. Je zelo podobno našemu pust, le da je čas drugačen. Tukaj se okoli Helloweena suče celi teden. Ne bost verjeli celo posebne trgovine imajo samo za Helloween. Vsak praznik, ki ga tukaj praznujejo je zelo velik in gre ogromno denarja zanj.

Jaz sem že kanček tega doživela v nedeljo, ko sem šla s svojo familijo na parado v srednjo šolo. Približno tako, kot naša maškarad izgleda. Pika na i pa je bila sreda. Otroci so že iz šole prišli vsi navdušeni. Hitro smo izdelali domačo nalogo. Ta dan mi tudi ni bilo potrebno kuhat, ker smo imeli pizzo. Po večerji pa hitro v kostume in grem na lov za bomboni in čokoladami. Seveda sem se jim pridružila. Zgleda pa tako, da se vsi otroci podijo po ulica v kostumih in z plastičnimi bučami in gredo od hiše do hiše in dobijo sladkarije.

Si lahko predstavljate koliko sladkarije je te dni pri nas v hiši. No za moje kile to ni nič dobro tako, da se jih izogiba, ampak kaj če so tako dobre.

Na koncu dneva so bili vsi otroci z mano vred zelo utrujeni in v hiši je bila kmalu tišina. Saj pri nas je vedo pestro in glasno.

Vem, da vi niste imeli tako zabavnih praznikov. Upam, da vam vsaj vreme ni nagajalo.

Bodite mi lepo in uživajte v trenutkih….


LP,Metka


HVALA.....


Vsem vam dolgujem zahvalo za vse lepe želje ob moje prazniku. Vem, da vas je dosti pisalo na moje mobilni telefon, ki trenutno ne dela, ampak vam vse iz srca hvala.


HVALA VAM!!!!!!