SILVESTROVANJE....

Tako pa je bil tukaj januar 31. Zadnji dan v letu 2007. Seveda je tudi zadnji delala minil delavno. Sem delala od 8 zjutraj do 2 popoldan.

Zjutraj smo se z otroki zelo zabavali. Smo pekli piškote. Sem jim naredila različne barve testa. V tem podvigu so sodelovali trije otroci. Naši trije Kitajki otroci, 6 letni fant in 7 ter 8 let stara punca. Res so bili ustvarjalni in smo imeli na koncu čudovite piškote, ampak ne vem zakaj so bili malo trdi.

Potem peki je bil čas za kosilo in se je pričela vojna v hiši. Na 6 letnik in 8 letnica sta se stepla. V tem času sta tudi ta mali dve vpili. Bila je prav nora hiša. Pretepača sta morala v sobo, ampak naša 8 letnica naš velik problem se je bunila. Tako, da je morala potem do prihoda staršev v sobi ostati.

Po končanem delu pa sem si tudi jaz privoščila počitek. Saj sem vedela da me čaka dolga noč. Nato sem se uredila. Povedala host mami kam grem in s kom bom.

Tako sem se odpeljala v Saratogo, ker sem se srečala s Pet. Najprej sva si privoščile večerjo v Ameriškem bifeju. Bife deluje na tak način, da plačaš neko vsoto in potem lahko ješ kar hočeš in kolikor hočeš. Po okusni večerji sva se odpravili v kino. Tudi zadnji, dan v letu 2007 sva se odločili iti v kino. Šle sva gledat I am Legenda- Jaz, legenda z Will Smithu.

Film govori o …Robert je nadarjen znanstvenik, a ostane brez moči ob izbruhu skrivnostnega virusa, ki mu vzame družino in uniči človeško civilizacijo. Zavoljo redke imunosti Robert ostane edini preživeli v New Yorku, toda v temačnih sencah se skrivajo v krvoločne stvore spremenjeni ljudje, ki ponoči prilezejo na plano in iščejo nove žrtve. Med neprestanim begom pred pošastmi, skuša Robert najti zdravilo proti virusu, toda nekdo (ali nekaj) ga ves čas spremlja in čaka, da stori usodno napako.

Bil je prav zanimiv film. Malo strašen. Bilo je zanimivo videti naj s Pet, ko sva si obe pokrile oči, ko je bilo kaj strašnega.

Potem sva se odpravile v center Saratoge, ker so imeli silvestrovanje na prostem. Malo sva se sprehodile po ulicah in naredile tudi kakšno zanimivo sliko.

Potem pa sva si šle iskat primeren prostor za ognjemet. V tem času pa se nama je še pridružila Pian, ki je do 11 zvečer delala. Tako smo skupaj uživale v ognjemet.

Po tem pa smo se odpravile s Pet h njej domov, ker sem prespala. Še sreča, ker se mi res ne bi dalo ponoči voziti nazaj.

Tajki sta me obdarovale s tipičnimi obeski za ključe

in Tajsko denarnico.

Zjutraj pa sem se že kar ob 9. 30 odpravila nazaj domov. Še sreča, ker ko sem prišla ven je rahlo naletaval sneg. Tako je bilo celo pot. Na srečo je bila avtocesta lepo spucana. Ko pa sem prišla iz avtocest pa se je začel sneg na cestah. Še sreča da sem imela do doma le 5 minut. Snežilo je bolj in bolj in tako je bilo še cel popoldan. Imamo spet 10 cm novega snega.

Sedaj pa podvigi v novo leto 2008. Naj bo to leta za vse vas nekaj posebnega in spolnite se kaj na izgubljeno bitje tam čez lužo.

Vaša Metka