Prejšnji vikend sem preživela v čudovitem mestecu Boston. Saj je eno starejših mestec in ni tipično Ameriško ali pa tudi.
Boston je le dobre štiri ure oddaljen od mojega prebivališča. Seveda, če greš z avtom. Jaz pa sem se na pot odpravila s avtobusom in mi je malo dalje vzelo. Pa še zamenjati je bilo potrebno avtobus v Albany. Tako, da po šestih urah potovanja smo le prispeli v Boston oz v predmestje Bostona. V mestece Newton. Tukaj naju je čakal družina oz mama, pri kateri sva bile čez vikend.
Kako sva prišle do te družine. Na pot sem odšla z Lili Au Pair iz Rusije. Punca res nima sreče. Preden je prišla sem si je našla družino in to je ta družin, ki sva jo obiskali, ampak se je zataknilo pri njeni VIZI in ji o prvem poizkusu niso odobrili VIZE. Tako je morala zamenjati družino in si je našla družino v Seattlu, katero je pa zamenjala in prišla sem, ampak punca na žalost tudi od
tukaj kmalu odhaja. Saj jo bodo zaradi ne izkušenj pri vožnje morali ponovno zamenjat.
Tako sva ta vikend preživeli pri družini, ki pravi Lili, da je njena sanjska družina. Res so prijazni, da so naju sprejeli. Imajo čudovito hišo in dva čudovita otroka.
V soboto zjutraj smo najprej skupaj zajtrkovali. Tipičen ameriški zajtrk…palačinke. Njami so bile prav dobre.
Potem pa sva nestrpno čakal še pet Au Pair in Manchestera. Eno sem spoznala na moji orientaciji v New Yorku in ko sem ji rekla, da grem v Boston je bila takoj za akcijo, da se vidimo. Saj je Boston le eno uro oddaljen od njih.
Takoj, ko so prišle smo se odpravile, do železniške postaje. Lahko bi dejali podzemne železnice in odšle novim dogodivščinam naproti.
Tako smo se približno pol ure vozile do naše izstopne postaje, ki je bila Pask st. Tam pa smo mogle najti pot do Fanvel Hall. Feanvel Hall je področje, ker je odprta tržnica in najbolj obiskan del v Bostonu.
Seveda brez mojih knjig nebi šlo. Še sreča, da me je naša Vesnica tako dobro opremila s vodiči. V tem delu pa tudi stoji lepo lično okrašeno božično drevo. Saj tukaj že začetek decembra vse okrasijo.
Najprej smo si privoščile kosilo. Saj nas je zeblo in smo bile že sestradane. No kosilo je bilo čisto tipično ameriško, pač Mc Donals.
Potem pa smo poiskale Trolly bus, ker smo se popeljale po mestu Bostonu. Je bilo kar precej mrzlo in je bila to super odločitev. 
Le več časa bi morale imeti, da bi lahko izstopal in vstopale nazaj. Smo pa videl le dosti. Predvsem stari del mesta. Lepe mostove, ogromne stavbe, tudi stare stavbe…Pa izvedele dosti zgodovine o tem mestu.
Tako tudi nismo imela čas obiskati Aquarium. Upam, da se poleti vrnem in si vzamem čas za ogled ribic.
Po končani turi smo se od punc iz Menchesetra poslovile, ker so morale nazaj proti domu. Saj so imele uro kdaj morajo priti nazaj.
Moja največja želja pa je bila videti slavnostno univerzo Harvard. Seveda si je Lili tudi želela tega, ker kod izgleda vse sanjamo o tej univerzi.
Se spolnite filma BLODINKA S HARVARDA. Evo blondinke, ki je obiskala slavnostno univerzo in je bilo treba narediti tudi nekaj slik, ker seveda niso resne. Pa saj sem blondinka.
Po tem sva še malo šele po trgovinah. Se lahko pohvalim, da ima medvedka z napisom Harvard. Seveda črnega medvedek.
Potem pa pot nazaj, do najine družine. Večer pa sva preživele z otrokoma. Smo seveda gledali otroški filmom. Se pa tudi nasmejali.
Tukaj je ž nedelja in počasi se bo treba vrniti nazaj v Queensbury.
Za ta dan je bil plan preživeti z družino. So naju povabili na posebno praznično kosilo.Zakaj praznično, ker je prišel Božiček. Predvsem je bilo namenjeno otrokom. Bilo pa je ogromno okusne hrane in že skoraj nisi vedel kaj bi jedel.
Tako ura je hitro tekala in bil je čas da gremo na avtobus. Tukaj pa so se začeli zapleti. Saj je bila v nedeljo snežna nevihta in so zaradi varnosti odpovedali vse avtobuse. Super! Meta, kot Meta je to že predvidevala, ampak ko se je to zgodilo me je pograbila panika, saj sem v ponedeljek delala. Tako smo iskali variante, da bi prišle v nedeljo domov, ampak jih nismo našle in smo obstale za en dan.
Naslednji dan smo ob 7.30 imele avtobus, ki je na srečo bil, ampak problem je bil, ker som imeli povsod zamude. Tako sva mesto ob 13 bile doma ob 15 uri. Seveda tako ko sem prišla domov je otoke zanimalo zakaj sem šele prišla. Potem pa delo.
Sem pa lahko srečna, da ima družino, ki me je razume in niso kopmlicirali zaradi tega. So pač dejali,d a bomo vedeli za naslednjič, ko bo takšna vremenska napoved.
Bodite lep in uživajte…
Izgubljena
Ni komentarjev:
Objavite komentar