TABOR EVROPA 2007

Najlepši del skavtskega življenja so seveda tabori in največja dogodivščina je poletni tabor, ampak jaz nebi bila jaz, če nebi bil moj poletni tabor drugačen.

Pa začnimo pri začetku, kako se je sploh ta naveza pričela. V zimskem času sem srečala po dolgčasa prijatelja, Primož, ki je tabornik pri Rodu Bičkova Skala in vodnik voda Zverine in skupaj delava kot prostovoljca pri Centru za socialno delo. Po pogovoru je naneslo na temo, da letošnje leto zapušča tabornike in zadnji tabor organizira za svoj vod izlet v Evropo. Jaz sem bila takoj navdušena, ampak saj veste zmeraj je treba premislit. Na koncu sem povabilo sprejela in se odpravila na tabor z njimi. Zakaj je bilo tako mikavno, saj smo obiskali moji dve ljubi deželi Nizozemsko in Belgijo. Vedla sem da bo to dober izziv zame, ker bom tako spoznala tabornike in dokazali smo, da taborniki in skavtje preživijo skupaj. No pa pojdimo na pot.

Pot se je že začela 20.7.2007 zgodaj zjutraj pred taborniško hišo, kot ponavadi sem spet zamujala. Pa kaj če sem imela tako težek nahrbtnik. Potem smo se odpravili na letališče Brnik…saj res zdaj ima neko čudno novo ime Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Opravili vse formalnosti, brez manjših zapletov seveda nikoli ne gre. Preden pa smo se vkrcali v letalo, pa sva s Primožu še presenetila člane, saj sva izdelala posebno ruto za to akcijo. Tako smo se vsi počutili boj povezani z istimi rutami.

Jupi smo že na letalu in letimo v meni zelo ljubo mesto Amsterdam…..pristanek je bil prijeten….še bolj prijetno je bilo, ko smo se izkrcali saj vreme v Amsterdamu je bilo oblačno okoli 17 stopinj in njihov nepogrešljiv veter. Veste kako paše iz 37 stopinji priti v takšen hlad.

Amsterdam je meni osebno prečudovito mesto in se po dobrem letu z veseljem vrnem nazaj obujati spomine. Mesto slovi po ozkih ulicah ob kanalih z mostičkih.Večina turistov, ki pridejo v Amsterdam se odloči za vožnjo z ladjico po kalnih. Jo tudi sama priporoča, tako vidiš še Amsterdam drugače.

Vsem poznano je območje Rdeč četrti in povsod te spremlja vonj marihuane. Nizozemci, pa svoj prosti čas zelo radi preživijo v parki…zato je po celi Nizozemski dosti parkov, kje se lahko sprehajate in družite, za Nizozemce pa je značilno, da hodijo med času malice v parke. Ob sem temu pa je Nizozemska znana po največ muzejih v Evropi, za vsakega se najde kaj od umestnosti do znanosti, ker pa časa ni bilo zadosti za vse smo si ogledali le peščico.

Pa naj omenim nekaj najpomembnejših Van Gogh muzej, Rijksmuseum, Rembrabthuis, Pomorski muzej, Hiša Anne Frank, Judovski zgodovinski muzej, Amsterdamski zgodovinski muzej…vsem najbolj zanimiva pa sta Sexs muzej in muzej marihuane in hašiša.

Moja največja želja pa je bila, ko grem naslednjič v Amsterdam si želim videti živalski vrt. Lahko povem, da je vreden ogleda, potrebuješ pa celi dan da vse vidiš. Nam je seveda zmanjkalo časa in smo videli le del.

Naj omenim še srečanje s prijateljicama iz Nizozemske. Že prvi dan sem izkoristila, da sem se videla z Bianco, ko sva se odpravile na trg Dam, kjer bi se morali srečati z našim vodom je Primož vmes spremenil kraj srečanja in ker sami veste imajo Nizozemci zelo čuden jezik in tudi, če mislimo, da smo prav izgovorili izgovorimo napačno. Tako je prišlo do nesporazuma in sva jih midve čakali na drugem koncu. No pa še brez zemljevida sva bile…ampak na koncu sva jih uspešno našli.

Zelo vesela sem pa bila Marieke, ki se je pripeljala iz 100 km oddaljenega Ossa in nam je popestrila deževen dan. Pokazala nam je nekaj njihovih tipičnih iger. Naj omenim, da smo bili nastanjeni v Amstelvenu to je primestje Amsterdama v skavtskem centru.

Trije dnevi hitro minejo in pot smo nadaljevali v Den Haag, ker časa ni bilo in nahrbtniki so bili težki smo se hitro odpravili do Pijnackerja, kjer smo prebivali v skvskem kampu. No imeli smo tudi rahlo nesrečo z vremenu saj glih na dan , ko smo prišli tja je deževalo celi dan, že šotore smo postavljali v rahlem dežju. Ta dan smo potem prelenarili in se naspali.

Naslednji dan pa dogodivščina delanje splavov, ki se je končalo z mojo buško. Dogodivščina, pa je bila tudi kako zakuriti ogenj z mokrimi drvmi. Nam je uspela, ampak smo se mučili 4 ure in večerjali naj bi ob 8 zvečer, ampak smo imeli rahel zamik in je bilo to ob polnoči.

Naslednji dan smo se odpravili v Delft, ker je to bilo le 8 km razlike smo šli kar peš. Bila je prijetna hoja, le jaz sem imela zelo težek nahrbtnik. V Defftu smo stanovali v stari smodnišnici, ki je sedaj skavtski center. Res veste kakšna graščina in res luksus. Vam priporočam, ker je tudi ugodna cena. Spoznani smo tudi Angleške skavte, ki so bili tukaj na taboru.

Delft je majhno pristaniško mesto, ki slovi po tradicionalni nizozemski keramiki z modro poslikavo. Mestece pa je obdano tudi z kanali in s čudovitimi gotskimi stavbami. Doživeli smo tudi drugačen pogled na mesto in to je iz koles. Za Nizozemce je značilno, da večina za svojo transportno sredstvo uporablja kolesa. Tako, da pešce ogrožajo kolesarji in ne avtomobili.

Dnevi vedno prehitro hitijo in že je bil čas da se ponovno preselimo in ne samo kraj tudi državo. Tako smo se podali na mednarodni vlak in čes slabe dve ure smo se znašli v Bruslju.

Jupi…spet sem tu, ker je Bruslej manjši kot Amsterdam tukaj skoraj ne rabim več zemljevida. Domači so me lani že zbadali, da sem tako pogosto gor, kot evropski poslanci. Bruselj vsi poznamo po predstavništvu Evropske Unije, ampak se najdejo še tudi druge stvari. Meni osebno najlepši je Grand Plac – Glavni trg, kje te obdajajo čudovite stavbe, z vsake ulice pa diši po belgijskih vafljih.Vredno ogleda je tudi, Manneken Pis, The Atomium, Basilica of the Sacred Heart,…

Ne smete pa pozabit poskusiti češnjevega piva in čokolade. V Bruslju pa smo prebivali v skavtski sobi od skavtov s katerimi sem bila lani na taboru. Lahko povem, da mi je bilo prijetno biti spet tam in videti tudi nekaj njihovih skavtov.

Zadnji dan pred odhodom se je vod odločil, da je potrebno novega člana krstiti in to sem bila seveda jaz. Dali pa so mi najtežjo nalogo, kar je lahko. Od jutra do večera sem mogla biti tiho. Ne boste verjeli, da mi je uspelo. Samo rešilo me je , da sem se popoldan srečala z Tanjo in Anjo in tako tiste 4 ure izkoristila. Vesela sem bila tega srečanja in obujanja kako so se imeli v Estoniji na izmenjavi. S Tanjo sva ugotovili, da jaz poznam bolje Bruselj kot ona. Hvala Tanji in Anji za čas in da sta se pripeljali v Bruselj.

Ker je vsega lepega se je tudi ta tabor končal 30.7.2007. Srečno smo se vrnili nazaj. Je bil pa ta tabor dobro proslavljanje 100 let skavskega gibanja, saj smo to obeležili 1.8.2007.

Vsem, ki še niste bili vam priporočam obisk Nizozemske in Belgije. Vsi ki me poznate veste, da sem se čist zaljubila v te dve državi.

Ostanite v soncu…Uživajte…Vaša Izgubljena Metka