Leto 2009 je hitro prišlo na okoli in čas je prehitro bežal in moj blog preveč mirovala. Težko se vam bom odložila, ampak vam za svojo čestitko poklanjam svoje utrinke izteklega leta.
Čudovitih in nepozabne zimske radosti v Double H Ranchu. Prostovoljno sem dal svojih 18 dni za poučevanje smučanja za otroke s posebnimi potrebami. V zahvala sem dobila priznanje za najboljšo novinko leta.
Skavtinja enkrat…skavtinja povsod…čudovito skavtsko leto s skavtinjami iz Lake Georga…punce bodo lahko ponosno nosile Mozirske rutke… Skavtinje so me naučile ogromno, skupaj smo tudi preživele čudovito čistilno akcijo v Double H Ranchu…B.P.
Moja družina v ZDA je nepozabna. Res sem imela 9 čudovitih otrok. Super host starša in babico. Skupaj smo noreli po snegu in delal vragolije.
Ob koncu pa sem jim za zahvalo spekla torto ter host mama je pripravila poslovilno zabavo zame. Naj še omenim, da sta me host starša predlagala za Au Pair leta in sem bila izbrana med 6 finalistov.
Moja dva čudovita soseda sta mi za slovo skuhala sarmo. Jaz pa Bila nagradila s čudovito jagodno torto.
Slovo od novih prijateljic iz vsega sveta. Za spomin sem dobila majico in kapo Saratoge, kjer smo preživele največ skupnega časa.
Konec aprila se prične nova gripa. Jaz pa na letalo in se posloviti od moje sorodnike v Cleveladu.
Moje sanje so se uresničile obiskala sem Jo. Ona pa mi pokazala prečudovito državo Wyoming.
Še zadnji trenutki v ZDA..zadnje dni sem preživla v New York citiyu.
Prihod domov 13.Maja 2009 je bil fantastičen. Prišli so me pričakati Mija, Anja, Marja, Bojan, Vesna, Barbara, mami, ati, Matej, Špela, mama Pepca…pa ste me pričakali ob jagru in bureku…Hvala…
S prihodom domov sem zelo osrečila svojo mamico, saj smo 14.5.2009 skupaj proslavili njenega Abrahama.
Ob prihodu domov sem junija povabila v našo lepo Savinjsko na piknik Bojana, Mijo, Vesno, Teo, Barbaro in Marjo…najbolj sta uživala v hitrosti Matej in Tajda…
S Klemenu sva proslavlja osebne praznike v grajskem okolju…kako je bilo njami…
Mamica je uresničila svojo obljubo im me za diplomo odpeljala v Sarajevo…bilo je čudovito, ampak tudi žalostno videti posledice vojne…
Brez smučanja ne gre…že na začetku decembra sem Klemena po 11 letih postavila na smuči in sva že drvela po strminah Schladminga.
Zadnji dan v letu, pa sem na smuči postavila našo 6 letno Tajdo…
Dragi moji vam pa želim da bi bilo leto 2010 srečno, zdravo ter dosti norih doživetji!
Uživajte v branju in se vam oglasim z novih dogodivščin.
Vaša Izgubljena Metka
