Petek, 4. Junij 2008 je v Amerike dan samostojnosti in to pomeni tudi dela prost dan, vsaj zame. Seveda je potrebno podaljšani vikend čimbolj izkoristi. Tako smo se Stephani, Sandra in jaz podale v drugo država. Odločile smo se da si gremo ogledat Montreal, Kanada. Petkovo jutro se je začelo že zelo zgodaj. Ob 2 zjutraj sem bila že v avtu. Pot me je odpeljala najprej do Stephani. Potem pa smo odšle skupaj na postajo v Saratogo. Seveda vse bi bilo v redu, če bi avtobus prišel ob 4 zjutraj, ampak je imel eno uro zamude. Pot je potekala gladko do meje, ker pa se je vse za komplicirano. Tukaj moraš iti dol z avtobusa, vzeti vso prtljago in pokazati dokumente. Sam norija. Ob 11.30 nam je le uspelo priti v Montreal, čeprav z 3 urno zamudo.
Sedaj pa pot pod noge in do hostla. Že prvo presenečenje. Uraden jezik je Francoščina in že hitro sem ugotovila, da je mesto podobno Evropskim mestom. Zelo smo bile srečne, ko smo ugotovile, da je hostel zelo blizu centra. Malo pa smo bile presenečene nad hostlu. Jaz sem si ga prestavljala drugače. V bistvo pa je bila ena velika soba, ker je spalo 10 ljudi. Tam pa se je nahajala tudi kuhinja in kopalnica. Na začetku sem bila malo šokiran, ampak potem pa se je prav dobro izkazal.
Po oddanih stvareh v hostlju smo pričele raziskovati novo mesto. Seveda bomo imele tri dni časa. Prav stvar kar sem ušpičila je bilo da sem bila prepričana da lahko s kartico plačam in seveda ni bilo tako. Tako da je bilo treba bilo prva najti bankomat. Potem pa seveda tudi nekaj za v trebušček Sedaj pa naš tri dnevi podvig.
Najprej smo se v petek podale v stari del, ki me že hitro spominja na Bruselj. Ulice na gor in dol.
Prečudovite cerkve. Ena med najlepšimi je bila Bazilika Noter Dama.
Pa sprehod po uličicah in seveda po prečudovitem parku, ker se je prilegel počitek. Potem pa na kozarček piva saj danes pa ne vozim. K malo so nas noge že zanesle v hostelj in se je prav prilegel počitek.
V soboto, 5.7.2008 pa nas je pot najprej odnesla na Olimpijski park. Tudi Motreal je imel že olimpijske igre natančneje 1976.
Najbolj zabavno je bilo videti bazen, ker smo imele glih srečo in videle trening sinhronega plavanja za olimpijske igre.
Potem pa nas je pot odnesla na otok Svete Helene, ker se nahaja čudovita zgradba v obliki krogle, ki je sestavljena iz majhnih palic. Kot atomium v Bruslju.
Moja največja želja je bila videti Ortoire Saint Joseph. Cerkvica na hribčku s čudovitimi stopnica. Saj veste, da sem nora na stopnice. 
Potem pa nas je pot odnesla v mesto. Ker smo najedle nekaj za pod zob. Odšle malo v trgovinah. Potem pa uživale v glasbi Jazz, saj ej bil tam glih Jazz festival.
Že je tukaj nedelja 6.7.2008. Nas zadnji podvig je bil še do Parka Mont – Royal, ker se ti oder razgled na ves Motreal.
Potem smo odšle po prtljago in se odpravile na avtobusno postajo in po nepričakovanjem ujele avtobus malo prej. Prav super, ker smo bile zelo hitro konec na meji.
Bilo je prečudovito, kratko, ampak sladko. Motreal je vreden ogleda.
Uživajte,
Metka