Danes je pa le prišel tvoj dan ko praznuje že svoj 5 rojstni dan. Tvoja teta bo ponovno zamudila en rojstni dan.
Seveda pa teta ni pozabila nate in ti iz srca želi vse naj, naj in da boš pridna ter ubogala mamico in atija.
Rada te imam,
Tvoja potepivna teta Metka
Na letališču je bila prava zmeda, saj so dosti poletov odpovedali, zaradi težav z eno letalsko družbo. Seveda na mojo veliko srečo ni bila moja. Po 9 urah in dveh prestopih prvem v Chicagu in drugem v Seattlu sem prispela na drugo stran Amerike in na mojo zaželeno destilacijo. Seveda v Vancouver, Kanada. V Kanadi pa je bilo treba najprej vse papirje uredit, dvigniti kovček. Potem pa me je pričakala Zlatka. Sem je bila zelo vesela, saj sem jo nazadnje videla pred enim letom, ko je prišla na obisk v Slovenijo. Tako sva se odpravili proti njenim domov. Na poti domov sva pobrali starejšega sina Matt. Doma pa sem še spoznala njenega moža Erik ter sinova Nicka in Daniela.
Vancouver je prečudovito mesto. Obdan je s hribi in oceanom. Vse je že lepo zeleno. Znan je po čudovitih vrtovih in čudoviti hribih za smučanje. Leta 2010 bo na gori Whistler potekale zimske olimpijske igre. Lahko povem, da že vse diši po olimpijskih igrah in že najdeš promocijski materiala za igre.
Seveda kot se za smučarko privrženko spodobi se nisem mogla odreči smučanja v Vancouvru. Zlatka me je odpeljala smučati na Grouse Mountain. Zraven sta tudi odšla Nick in Denial. To sta ta dva fanta, ki sta hecala glede Bobrovih repov. 
Do smučišča smo se odpeljali s gondolo. Potem pa je bil čas da si sposodim smučke in natakne pancerje. S panerji je bila prava težava, saj sva se obe z Zlatki prav na matrali, da sva jih zaprli, ampak je uspelo in že divjam po strminah. Imeli smo čudovit dan, še predvsem, ker je bilo smučišče zadnji dan odprto smo mislili, da bo gneča, pa ni bilo nič vrst in smo se res na smučali. Po pravici povedano ob 12 sem imela zadosti. Bil je prečudovit dan in sem imela lep pogled na Vancouver.
Sprehod po Stanley Parku je nekaj pravljičnega. Saj te na eni strani obdaja Pacifiški ocean in na drugi strani imaš pogleda na prečudovite gore. Park naj bi bil eden največji v Kanadi. 
V parku pa najdeš tudi Indijanskih toteme, kot se za skavtinjo spodobi je to potrebno videt in res so prečudovit.
V parku pa se nahaja tudi akvarij. Jaz seveda obožujem akvarije in živalske vrte. Ta akvarij je poseben, ker imajo tudi večje morske živali noter ne smo male ribice. Videla sem delfine, morskega leva in tudi belega kita. Beli kit so imeli glih šov in so bil prav nori.
V bližini Zlatkinega doma se nahaja tudi prečudovit Lynn Canyon Park. Ker se nahaja viseči most, slapovi in zelo mrzla reka. Res prečudovit par za sprehod. Saj imajo speljane tudi različen proge sprehoda po celem Vancouvru. 
Jaz sem pa kot vedno morala naredit tudi nekaj norega in se sprehoditi po mrzli reki.
Seveda, kote se za punco spodobi je bilo potrebno tudi oditi v nakupovalni center s 140 trgovinah Metropoltown. Lahko povem, da se lahko tam tudi izgubiš. Lahko pa povem ,da sem tam tudi poskusila Japonsko hrano, seveda vse kuhano.
Sprehodila sem se tudi čez stari del Vancouvra po imenu Gastown, ker sem naša nekaj spominkov iz Vancouvra.
Seveda brez muzejev ne gre tako se si izbralo bolj otroški muzej Sience World. 
Predvsem zanimivo je bilo zame del, kjer so imeli razstavljene različne mehanične ročne proteze.
Naj povem, da sem se tudi zelo razmigala. Saj sem s otroci prvič v življenju tenis igrala. Pa naj se pohvali da mi je šlo odlično.
Vancouver je čudovito mesto in če bom imela še kdaj možnost se še bom odpravila tja, ker pa je Seattle le slabe 4 ure star sem drugi del dopusta preživela v Seattlu.
LP,
Metka
Pa sem tudi jaz dočakal moj 100 blog. Se mi zdi, da je pisanje boga prav odlična stvar, tako je lahko dosti ljudi seznanjenih kaj se doga z mano. Saj sedaj, ko sem v Ameriki je to en potniški dnevni, ki opisuje vsa moja nora doživetja čez lužo. Naj vam omenim, da že sedaj spremljate 6 mesecev moje življenje smo preko interneta. Sama ne morem verjeti, da čas tako hitro mineva.
Kaj vse se lahko zmedeni Metki zgodi? Lahko jo tudi zelo za nos potegnejo. Pa saj me poznate kakšna sem, včasih sem res prava blondinka.
Bila sem na počitnicah v Kanadi in en dan sem šla tudi smučat. Seveda, kot se za smučarje spodobi sem med naporno smuko prileže tudi malica. Pa sem šla z našima dvema smučarjema Danielom in Nickom na malico. Po sendviču je pričel Daniel sanjati o Beaver Tails - bobrovem repu. Pa sem jaz vprašal kaj to je. Pa mi je Dainel razložil, da gredo na lov na bobre in mu poskušajo odsekati rep in potem to spečejo in pojejo. Seveda prvo kar sem rekla je bilo BOGI BOBRI. Fanta sta bila še kar resna in mi razlagata, da bi šla na bobrov rep.. Čez čas pa le vprašam a to jejo pravi bobrov rep. Pa sem izvedela, da je to sladica, ampak meni še ni bilo jasno.
Tako smo šli le na te Bobrove repe in sem na koncu ugotovila da je to krof, ki je v obliki bobrovega repa in na vrh ti dajo nadev ,kar si zaželiš. Je pa res, da preden nisem poskusila, nisem verjela, da res ni to pravi bober.
Še sedaj se smejim tej zgodbi in si pravim BOGI BOBRI!
Pač vaša izgubljena in zmedena Metka!
Verjetno bi me dosti ljudi, če bi me imelo v bližini povleklo za ušesa. Vem pa da mi je dosti ljudi reklo, da pogrešajo moje objave na blogu. Lahko vam povem 100 in 1 izgovor zakaj nisem en mesec nič objavila. Bom kratka in jedrnata enkrat ni bilo časa in drugič sem bila preveč lena, da bi kaj napisala. Sedaj pa sem si zadala, da je že čas da kaj napiše.
Seveda se vsem mojim bralcem iskreno opravičujem, da ste vsak dan zaman odprli moj blog in čakali novice.
Danes je petek 11.4.2008 jaz pa sem že čisto navdušena saj grem jutri na velik izlet za celi teden in obljubim, da sem vam bom kmalu oglasila z drugega konca Amerike.
Vi pa imejte lep vikend in uživajte v branju bloga,
Izgubljena in sedaj tudi najdena Metka
Vas zanima kaj je GLOBAL AWARNES? To je poseben program z Au Pairovke in Amerika. Seveda spet bazira na prostovoljstvu. Program pa temelji na temi, da greš v osnovne šole in otrok predstaviš svojo domovino. To je tudi delček mojega študijskega programa. Obvezno moram imeti saj eno Global Awarnes predstavitev.
Tako sem sredo, 9.4.2008 med času, ko sta mali dve spali odšla v osnovno šolo v Glens Falls ter sem predstavila našo malo Slovenijo otrok iz tretjega razreda. Bilo je prav zabavno, ko sem jih vprašala kje leži. No smo imeli od Rusije do Anglije in še kaj se najde. Zelo zanimivo je bilo, ko sem jim pokazala sliko Človeške ribice, prva asociacije je bila, da je to kača. Pa zelo jim je bilo čudno kako mi črke črkujemo. Ena ura je hitro minila in vsi smo morali iti domov.
Moja sestrica je dejala, da bi mi lahko ministrstvo kaj plačalo, ker tako lepo predstavljam našo državo. Res je že dosti ljudi, ki se jim ne sanja spoznalo, da imamo čudovito državo.
Uživajte,
Metka
Saj me ni strah višine. Edina strah, ki ga imam je iti na lestev. Pa sem le šla in bilo je noro. Na začetku sem veliko vpila, potem pa nisem in nisem hotela nehati. Naj vam povem da so me dlani še naslednji dan bolele.
Bilo je prav super videti spet našo skupino in predvsem nove obraze. Ta mesec smo dobile v našo skupino punco iz Mehike, ki ne živi tako daleč. V tem tednu pa je prišla v Saratogo tudi punca is Kostarike, ki jo bom srečala po svojih počitnicah.
Čas je hitro minil in smo se že odpravile domov. Veste kako se mi je postelja in počitek prileglo ta večer.
Uživajte,
Metka
Pa je tukaj sobota 5.4.2008. Zjutraj sem se najprej slišala z našo mamico in sva se vse pomenili. Potem pa sem se odpravila na zaključno zabavo na Double H Ranch. S sabo sem vzela našega 17 letnega fanta, ki obožuje za kampa. Imeli smo se prav super. Prav lepo je spet videti družine in nasmejane otroke. Po tem sem odpeljala 17 letnika h babici, ki živi ob Lake George. Bil je prečudovit dan in smo kar nekaj časa sedeli na terasi in občudovali sonček. Potem pa sem se odpeljala še v trgovino. Prišla sem domov pojedla večerjo in odšla v Srednjo šolo gledat Musical Briljantina. Z mano je šel še naš 10 letnik, sva šla gledat našega 15 letnika, ki je igral bobne. Res povem da so otroci, ki so pripravili to predstavo bili odlični. Otroci so bili zadnji razred srednje šole to je 18 let. Res sem uživala.
Potem pa sem pripeljala otroka domov in šla iskati Stephani, ki je prespala pri nas.
Evo pa je že nedelja, 6.4.2008. Zjutraj smo najprej vsi odšli v cerkev, ker je bilo za njihovega starega očeta maša. Potem pa sva imeli z Stephani namen iti smučat, ampak so nam na žalost smučišče zaprli. Zato sva po maši odšli na kosilo. Potem malo v trgovine in se odpravile v Saratogo. 
Tam sva se dobile še Giab. 
Imele smo plan iti na bovlink, ampak je bila prevelika gneča. Tako smo se v lepem sončnem vremenu odpravile v park na sprehod. Ta sprehod me je spominjal na pohajanje po Nizozemskem parku, ker Nizozemci obožujejo parke. Potem smo si še privoščile sladoled in pa seveda ženski čvek. Ura je bila čas da se odpravimo domov.
Res je bil zabaven in lep vikend!
Metka
Nov teden nove dogodivščine. Pa je tukaj ponedeljek, 31.3.2008 seveda kot ponavadi sem še malo utrujena. Danes je bil kar pester delovni dan. Med času, ko sta mali dve spali, pa sem jaz skočila na en razgovor za prostovoljno delo. Odšla sem v šolo za otroke s posebnimi potrebami in družinski center. V Ameriki moraš tudi za prostovoljno delo spolniti en kup papirjev, pa sem mislila, da bom lahko k malo začela, pa še ni to vse. Preden začnem moram iti odtisniti moje prstne vtise. No to bo pa nekaj časa vzelo, ker je mesto kamor moram iti kar daleč stran. No pa saj bom še nekaj časa tukaj in bom lahko uživala tam v prostovoljnem delu.
Pač Američani imajo res zelo strog ukrepe. Včasih se počutiš kot kriminalec, ampak če si nekaj želiš ti tudi takšna stvar tega ne prepreči.
Vidite v Sloveniji ni tako za komplicirano priti do prostovoljnega dela, le razlika je da se premalo ljudi odloča zadnjega. V Ameriki pa ogromno stvari temelji na prostovoljstvu. Je pa čudoviti biti prostovoljec in veliko ljudi spoznaš.
Uživajte,
Metka
Zadnje čase sem zelo zaposlena čez vikende, tako da se s puncami s Saratoge ne vidimo zelo pogosto. Tako smo se dobile v sredo, 27.3.2008. Nekaj punc ima v sredah predavanje z angleškega jezika, pa sem se jim pridružila. Po predavanju pa smo šle še na kavo.
V četrtek, 27.3.2008 je bila zame eno veliko presenečenje. Kdo mi ga je pripravil drug kod naša Marja. Po službi se useden za računalnik in me naša Marja klikne na MSNju in me vpraša če imam slušalke. Tako sva se z Marjo po 5 mesecih pogovarjali in pozneje še je Mija prišla. Punci res vaju je bilo super slišati.
Pa je spet petek, 28.3.2008. Seveda najprej delovni nad. Po delo pa se hiter uredit in se odpeljati na Double H Ranch, ker bom preživela vikend. Naj povem, da smo v petek zjutraj dobili ponovno sneg in sem ga bila zelo vesela predvsem za naše družine, ki bodo prišle smučat.
Vikend je bil zelo podoben prvemu, ampak vreme je bilo zelo boljše. Tudi družine so se mi zdel bolj odprte in seveda ekipa prostovoljcev je bila fantastična.
Ponovno sem dobila družino za katero sem skrbela. Sedaj sem dobila šest člansko družino, ki je imela 4 fanta. Tako da je bilo prav pestro. Moja cela družina je smučala in jih je bilo super opazovati. Jaz pa sem se tudi podala na pohod z derezami, ki je bil prav nor. Še celi teden sem čutila mišice. S otroci smo se podili po snegu in seveda sankali. Bilo je res noro.
Spoznala sem ponovno ogromno ljudi in tam se počutim kot doma in komaj čakam da bom spet odšla tja, ker je res noro. Seveda ima sedaj tudi ogromno povabila za obiske in kontakte.
Res to je prečudovit prostor, kamor se vsak z veseljem vrne!
Uživajte,
Metka
Po res lepe vikendu je prišel Velikonočni teden. Seveda je bilo malo težko, ker Američani nimajo takšnih običajev, kot jih imamo mi. Jaz pa sem bila zelo odločena, da bom vikend izkoristila za smučanje.
Teden je hitro minila, seveda delovno in delo za moj študij. Seveda tudi tukaj ne gre brez študija.
Pa je tukaj že petek 21.3.2008, seveda Veliki petek in otroci imajo prost dan. Super vseh 9 otrok je doma. Zjutraj je bilo pri nas nor,ker so se trije otroci odpravljali smučat in vsi so bili sitni, eni lačni, eni niso našli stvari in drugi so nagajali. Pa so le smučarji odšli od doma. Jaz pa sem ostalih 5 otrok uredila, najmlajšo posadila v voziček in smo odšli na dolg sprehod po sesedki. Moj plan se je uresničil, po kosilo so bili tako utrujeni, da so vsi odšli na počitek, čeprav je bilo 5 otrok v hiši je bilo zelo mirno. Jaz sem celo lahko brala knjigo.
Po zaključku dela pa sem se odločila da grem smučat, s sabo sem vzela 7 letnico, ampak ker je bila 8 letnica ljubosumna sem tudi njo s sabo vzela, čeprav je celi dan smučala in sem vedela da je utrujena. Bila je res čudovita smuka, čeprav sva z našo 7 letnico imele mali pripetljaj na sedežnici, ampak v drugem poskusu nama je uspelo. Vse smo utrujene prišle domov in smo kar po padale v posteljo.
Pa je že tukaj sobota 22.3.2008, naj povem da je to dan, ko sem že 5 mesecev v Ameriki. Ja čas res zelo hitro beži. Odločila sem se da grem za celo soboto smučat. Seveda pa sem čisto prostovoljno tudi, kar 4 otroke vzela s sabo. Bilo je kar pestro. Naš 10 letnik je smučal s prijatelji. Punci pa skupaj, čeprav je 8 letnica nergala, da ji je dolgčas. Jaz pa sem smučala z najbolj aktivnim z ogromno energije, ki po 5 urah smučanja ni bil utrujen, kdo drug kot naš navihan 6 letnik. Naj povem da vsi otroci za svoja leta smučajo odlično. Res sem uživala smučati z njimi. Sem se pa tudi na smejala. Še predvsem, ko je 6 letnik izgubil smučko na sedežnici, seveda zanj to ni bilo smešno.
Zvečer pa sem našo 7 letnico odpeljala za njen rojstni dan ki je bil v začetku marca v kino. Res je bilo zanjo to nekaj posebnega in se je ful veselila, vsak dan me je vprašala koliko dni še do tega dneva. Res sva se imeli čudovito in bila je prav nasmejana in zadovoljna.
Pa je prišla velika noč 23.3.2008, letos zelo zgodnja. Zjutraj najprej sem opazovala otroke pri iskanju velikonočnih košaric, ker jim je zajček skril. Potem sem šla na dolgi pogovor z našimi se nismo dva tedna slišali. Vsi so hoteli govoriti z mano. Še naša Špela je od doma pritekla. Potem pa sem odšla z babico h maši. Po maši pa smo imeli družinsko kosilo v naši hiši. Naj omenim da Američani nimajo žegna in moja družina tudi ni barvala jajčk.
Naj pa povem da imajo tradicijo da otrokom skrijejo plastična jajčka ki imajo notri kakšen kovanec ali kakšno malenkost, ker smo imeli še ogromno snega so to skrili kar po hiši. Bilo je prav zabavo gledat otroke tekat po hiši in iskati jajčka.
Res sem preživela lepe praznika, ampak prizna sem pogrešala žegenj in našo tradicijo, predvsem sobotni dan. Seveda pa je lepo videti druge običaje.
Uživajte,
Izgubljena Metka
Pa je prišel petek, 14.3.2008. Predvsem v Sloveniji je bil velik dan za mojega očeta Jožeta, saj je doživel Abrahama.
Moj dan je bil zelo pester, ker smo imeli delavce v hiši sem takoj po zajtrku odpeljala naši dve mali v knjižnico, ker smo seveda naredile nered v kotičku za otroke. Seveda ne smejo knjige ostati lepo v omari. Potem smo se še malo odpravile v nakupovalni center. To je seveda večja zabava zame. Potem pa so naši trebuščki bili lačni in smo odšle na kosilo v Mc Donals, seveda tipično Ameriško. Tam smo se tudi srečale z eno našo logopedinjo,ki je prišla našo 3 letno punčko pogledat. Punčki sta bili res pridni. Še predvsem 3 letnica je pridno sedela. Tako je bil čas za domov in za počitek. Mali sta v postelji in sem v upanju, da kmalu zaspita, ampak ne sta mi naredili delo, malo sta se same previle in saj veste kako je potem izgledalo.
Jaz pa sem bila zelo srečna, ko je bila ura 3 popoldan, ko sem se usedla v avto in odpeljala v Albany na letališče. Danes sem se za vikend odpravila na obisk, k očetovem bratrancu, ki živi z družino v Clevelandu. Za vse vas, ki ne veste v Clevelandu živi kar velika skupina Slovencev.
Seveda sem pravočasno bila na letališču, ampak je imelo letalo eno uro zamude, ampak sem le dočakala in na letališču v Clevelandu spoznala Brankota. Potem pa me je odpeljal domov, ker sem še spoznala ženo Jennie in starejša otroka. Usedli so se v kuhinjo in dolgo v večer klepetali. Saj smo se sedaj tudi v živo spoznali.
Sobota, 15. 3.2008 se je pričela zelo pestro. Najprej smo poklicali v Slovenijo in voščili našemu očetu. Potem pa smo odšli v Slovensko župnijo po krofe. 
Res one ta prave slovenske. Potem pa še v Slovensko mesnico po meso. OOO tudi klobase. Veste kako sem bila vesela naše hrane. Potem me je odpeljal Branko malo na sprehod okoli jezera. 
Potem pa sem šla z Brankotom po mlajša dva otroka, ki študirata. Poldan pa smo preživeli ob pogovorom in slikah ter hiter ogledu Cleveland.
Tukaj je že nedelja, 16.3.2008 cvetna nedelja, seveda jo tudi tukaj praznujejo, seveda Slovenci. Odšli smo h Slovenski maši v cerkev sv. Vida. Res je bilo doživetje imeti mašo v Slovenščini, čeprav je malo tudi po angleško vmes. Zelo lepo je kako Slovenci tukaj držijo vso tradicijo. Slovenci tukaj živijo še bolj tipično Slovensko življenje. Res je bilo lepo.
Potem pa smo imeli malo hitro velikonočno kosilo. Z vso hran,ki se spodobi za Slovence. H kosilo je tudi prišel Brankotov brat in njihova mama. Jaz ko sem bila mlajša sem enkrat njihova starša srečala. Še predvsem sem si zapolnila, ko sta mi podarila 20 USD, to je bilo za 10 letno punčko ogromno. Seveda pa se mam nisem več spolnila.
Ura je prehitre minila in že je bil čas da me Branko odpelje na letališče in nazaj proti Albany.
Naj povem, da sem se v Clevelandu počutila, kot v Sloveniji, ker res ogromno Slovencev tam živi in se še bom vrnila nazaj, ker je res lepo vzdušje.
Hvala Brankotovi družini za prečudovit vikend!
Uživajte,
Metka
Po naporne in tudi čustvenem vikendom je ponedeljek, 10.3.2008 bil najprej normalen delovni dan. Po delu pa se je seveda prileglo malo lenarjenja.
Pa je že tukaj torek, 11.3.2008. Danes je seveda dan, ko po delu hitro odhitim na moje redno mesečno srečanje AuPair in Amerika. Najprej sem se odpeljala do Sartoge in pobrala Pet in Jen. Ta mesec sem bila jaz na vrsti, da vozim. Kot ponavadi smo bile spet prve. Pa saj je prav fajn, da se lahko z koordinatorico v miru pogovoriš. Potem pa seveda druženje in kot vsakič nam je dala koordinatorico nove informacije. Potem pa še aktivnost. Ta mesec so reševale test osebnosti. Kakšno delo bo za nas primerno, ko bomo prišle nazaj v svoje države. Potem je še sledilo praznovanje rojstnih dni in že čas za nazaj domov.
